Hrvaško združenje nekdanjih zapornikov na Golem otoku, Ante Zemljar, je predstavilo pobudo za razglasitev tega zloglasnega jugoslovanskega taborišča za spominsko območje. Želijo si, da bi Goli otok uredili kot kraj spomina na vse, ki so bili nekoč tam zaprti.

Izračunali so, da bi za večletno uresničitev projekta potrebovali 17 milijonov evrov. Denar bi večinoma dobili iz skladov Evropske unije, manjši del sredstev pa naj bi že v naslednjem letu prispevali tudi hrvaško ministrstvo za kulturo, primorsko-goranska županija in mesto Rab.

S tem denarjem bi v štirih nekdanjih taboriščnih poslopjih uredili spominsko-izobraževalni center, uredili pa bi tudi celoten kompleks, ki je bil nekoč ograjen z žico.

Da ima Goli otok turistični potencial, je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu izpostavil predsednik društva Darko Bavoljak. Kot je povedal, nekdanje taborišče letno obišče med 50.000 in 100.000 ljudi.

Z oblikovanjem javne ustanove, ki bi upravljala s spominskim območjem in preprečila nadaljnje opustošenje otoka, bi omogočili tudi trajnostni razvoj otoka na podlagi kulture spomina in ekološkega turizma, menijo v združenju.

S pobudo, za katero trdijo, da nima dnevnopolitičnega ozadja, želijo ustaviti zasebne vlagatelje, ki so zainteresirani za turistične projekte na Golem otoku.

Jugoslovanske oblasti so v letih 1949-1956 na Golem otoku zaprle več kot 13.000 ljudi zaradi njihove domnevne podpore takratni Sovjetski zvezi in njenemu voditelju Josifu Stalinu, ki je bil v sporu s povojnim jugoslovanskim državnim vrhom. Med njimi je bilo okoli 550 Slovencev. Več kot 400 političnih zapornikov je na otoku umrlo, večinoma zaradi bolezni in lakote. Od leta 1956 do sredine 80. let prejšnjega stoletja so na otoku zapirali tudi druge obsojence v takratni Jugoslaviji.

Združenje Ante Zemljar so pred več kot 20 let ustanovili nekdanji hrvaški zaporniki na Golem otoku, lani pa so delo prepustili svojim potomcem.


Pred kratkim je nagrado organizacije Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic prejel hrvaški dokumentarec Goli otok režiserke Tihe K. Gudac.