Stoli – obnovljeni, v delu ali še čakajoč popravila – so praktično povsod. Zakonca imata namreč v lasti več kot 250 Thonetovih stolov! Mnogi so trenutno na razstavi v Kamniku, v delavnici pa jih je gotovo vsaj še kakšnih 80, ki čakajo na popravilo. »Približno 50 let bom še živel, da tole naredim,« hudomušno pripomni mojster, ki mu bržkone lahko rečemo kar slovenski gospod Thonet.

Stol, ki je navdušil svet

Kdo je sploh bil Michael Thonet? Nemško-avstrijski izdelovalec pohištva (1796–1871), ki je leta 1856 izumil tehniko upogibanja masivnega lesa s pomočjo pare in železnih kalupov. S pomočjo te tehnike je zasnoval in izdelal čudovite kose pohištva: stole, mizice, klopi, španske stene, držala za brisače, otroško pohištvo. Elegantni, lahki, preprosti za transport in cenovno dostopni Thonetovi stoli so se hitro uveljavili kot oprema javnih prostorov, kavarn, bistrojev, restavracij, pa tudi meščanskih stanovanj po vsej Evropi in prek oceana. Thonetov stol št. 14 naj bi bil izdelan kar v 50 milijonov kosih.

Jurij Rihar pravkar pripravlja stole za Mariborski muzej in za trgovino v pasaži ljubljanskega nebotičnika. FOTO: Jana Jocif

Thonetova tehnika je omogočila serijsko proizvodnjo; po preteku patenta so se tovarne upognjenega pohištva razmahnile po Evropi in tudi na Slovenskem. Največ jih je bilo na Štajerskem, pa tudi v Ljubljani in Kamniku, kjer je tovarna upognjenega pohištva delovala vse od leta 1907 do 90. let 20. stoletja. Medobčinski muzej Kamnik letos obeležuje 230. obletnico rojstva Michaela Thoneta z razstavo najlepših kosov upognjenega pohištva iz svoje zbirke, pa tudi iz zasebne zbirke Jurija in Ilone Rihar. Razstava je na gradu Zaprice na ogled še vse do konca leta.

Ukrivljen les in pleteno sedalo, zaščitna znaka Thonetovih stolov. FOTO: Jana Jocif

»Thonet je bil res genij!« začne svojo pripoved Jurij Rihar. »Boljšega stola, kot je štirinajstica, ni mogoče narediti. To je popoln stol za sedenje, pa še vzdržljiv in trpežen je. Samo pomisli, da popravljam 150 let stare! Nič ni zlepljeno, vse je privito z vijaki, in to se da krasno obnavljati.« K priljubljenosti Thonetovega pohištva je v času njegovega razcveta nedvomno prispevala tudi cenovna dostopnost: »Thonetov stol je stal tri goldinarje. Njegova konkurenca je govorila, da je nesramno poceni.« Dve stoletji kasneje zbirateljski kosi, zlasti če so obnovljeni, dosegajo občutno višje cene.

Prebrali ste del članka, ki ga v celoti lahko preberete v reviji Praznična, pomlad 2026. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.