Naš Gospod Jezus Kristus nam je ta prehod milostno vnaprej pokazal in ga posvetil v svojem trpljenju. V tem pokoju ni brezdelne lenobnosti, ampak neizrekljiva mirnost svobodne dejavnosti. Ob koncu se od del tega življenja tako odpočijemo, da se veselimo v delovanju večnega življenja. Ker pa tako delovanje obstaja v slavljenju Boga, pri čemer se udje ne naprezajo in se skrbi ne množijo, do tega slavljenja ne pridemo iz počitka tako, da bi temu sledil napor. […] Preveri sedem dni, beri Prvo Mojzesovo knjigo in našel boš, da sedmi dan nima večera, ker ponazarja počitek brez konca. Prejšnje življenje za grešnika ni bilo večno, poslednji počitek pa bo večen, zato bo imel osmi dan tudi večno blaženost. Večni počitek, ki se namreč začenja z osmim dnem, se ne konča nikoli, sicer ne bi bil večen. Osmi dan bo tak kot prvi, tako da prejšnje življenje ne bo odvzeto, ampak se bo spremenilo v večno. sv. Avguštin.