Zapri
Iskanje

Gospodovo darovanje – svečnica

Objava: 27. 01. 2005 / 12:23
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 11:32
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Gospodovo darovanje – svečnica

Gospodovo darovanje – svečnica



Jezusovo darovanje – Svečnica

Marija in Jožef želita pripeljati novorojenega otroka k Božji navzočnosti, ki prebiva v templju – izbranem kraju srečevanja z Bogom. Darovanje v templju je razodelo, da je Jezus prvorojeni Sin, posvečen Gospodu. To razodetje spreminja način naše pripadnosti Bogu. Kristusovi obiski templja v naslednjih letih so obnovili njegovo darovanje in razširili to otroško srečanje z Očetom. Na koncu se Kristus poistoveti s templjem: On je prebivališče Boga med ljudmi. S tem ko Marija prinaša svoje dete v tempelj, pomaga Jezusu in tudi vsem nam k temu, kar v resnici smo.

Na praznik Jezusovega darovanja v templju praznujemo dan posvečenega življenja. Leta 1997 je praznik razglasil Janez Pavel II. Posvečeno življenje je izjemno pričevanje povezanosti človeka in Boga. Za rodovitnost Cerkve je molitev in daritev Bogu posvečenih oseb ključnega pomena.


Jezusovo darovanje v templju – svečnica

Čeprav je videti, da je Simeon vzel v naročje Božjega Sina, nam njegove besede kažejo, da je bil Sin tisti, ki je vzel v naročje njega. Zato ni več dvoma glede tega, kar se je zgodilo; izrečene besede končujejo njegovo dolgo pričakovanje: »Zdaj odpuščaš, Gospodar, svojega služabnika po svoji besedi v miru.« Kdor je odpuščen, da lahko v miru odide k Bogu, ta prihaja k Bogu kot daritev. Da pa bi bilo bolj jasno, kdo ga je daroval, je dodal: »Kajti moje oči so videle tvoje zveličanje.« Če v njem ne bi delovala Božja milost, čemu bi se zahvaljeval? Upravičeno se je zahvaljeval, ker je bil vreden, da v naročje sprejme tistega, ki so ga goreče želeli videti celo angeli in preroki: Kajti moje oči so videle tvoje zveličanje ... Gospod, za katerega ni pogubljenja, je prišel po tiste, ki so bili pogubljeni. Zato je Sin, za katerega ni pogubljenja, daroval Božjega služabnika, ki je skrbno pazil, da se ne bi pogubil. Kajti moje oči so videle tvoje zveličanje ... Vidimo, da je bil Simeon deležen sočutja Deteta, ki ga je imel v naročju. Nevidno je prejel mir otroka, ki ga je vidno imel na svojih rokah. Božje Dete je bilo slavljeno tudi v naročju tega krhkega, majhnega človeka, ki je sprejel njegovo poveličanje.

Sv. Efrem Sirski († 373), diakon in puščavnik, je napisal na stotine spevov v čast Presveti Trojici, učlovečenju in Blaženi Devici Mariji.
Nazaj na vrh