Pred kratkim sem zasledil zanimivo misel nekega meniha, da je depresija neporabljena ljubezen. Najverjetneje je prostor, kjer se ljubezni lahko »porabi« največ, prav zakonski odnos in družina. Kako se pri DiŽ-u posvečate oblikovanju odnosov in prostora, ki omogoča izražanje, dajanje in prejemanje ljubezni?

Ta misel o neporabljeni ljubezni se me je globoko dotaknila, saj resnično verjamem, da smo ustvarjeni za ljubezen – da jo dajemo in prejemamo. Prav zakon in družina sta tista prvenstvena prostora, kjer naj bi se ta ljubezen pretakala najbolj polno in svobodno – pa žal vemo, da se nam prav tam, kjer smo poklicani darovati in prejemati ljubezen najprej, tudi najprej zalomi. Pri Družini in Življenju je zato prav to naše osrednje poslanstvo: pomagati parom in družinam ustvarjati prostore, kjer se bo lahko ljubezen svobodno pretakala. Vendar ne na idealiziran način. Z zakonskimi skupinami, seminarji, podkasti in vsem, kar počnemo, želimo pare povabiti, da bi se zakonca – postopno, počasi, skozi proces – naučila zares videti in slišati drug drugega in si upala biti ranljiva in pristna drug z drugim. Da bi zakonci vedno bolj postajali Božja podoba v tem svetu. Jasno pa je, da tega sami iz človeških moči ne zmoremo. Zato, da bi mož in žena zares našla pot drug k drugemu, da bi njun odnos postal kraj varnosti in sprejetosti – z vso nepopolnostjo vred, za to vsak od njiju potrebuje Božjo pomoč in moč. Le tako se ljubezen ne bo »porabila«, ampak množila in se razlila tudi na njune otroke in širšo skupnost.

Preberite tudi: Skupnost Družina in Življenje praznovala srebrni jubilej na Brezjah [FOTO]

V dobi, ko je verjetno v vsej poznani zgodovini človeštva najlaže komunicirati, je videti, kot da je prav resnična in iskrena komunikacija velika težava in izziv. Kako naslavljate ta zanimiv pojav?

Paradoksalno, kajne? Nikoli nismo imeli toliko orodij za komuniciranje, a hkrati se zdi, da smo si pogosto bolj oddaljeni kot kdaj koli prej. Tehnologija nam omogoča stik, ne pa nujno tudi resnične povezanosti. Pri Družini in Življenju se tega globoko zavedamo. Verjamem, da korenina problema ni v pomanjkanju kanalov, ampak v pomanjkanju varnega prostora v srcu – najprej v odnosu do sebe, potem pa do drugega. Ljudje hrepenimo po tem, da bi bili slišani in razumljeni v svoji globini, a se hkrati bojimo pokazati svojo ranljivost. Včasih upravičeno, pogosto pa tudi ne.

Šele ko smo se pripravljeni sprejeti z vso svojo nepopolnostjo, lahko sprejmemo tudi drugega in z njim zares komuniciramo.

Vidimo, da je tudi v zakonskih skupinah, ko te pridejo skupaj, potrebno nekaj časa, da si pari dovolijo vstopiti v resnično in iskreno komunikacijo. Marsikateri skupini nikoli ne uspe priti do te globine in pristnosti. Iskreni pogovori o temah, ki so včasih tudi boleče, so pogosto neposreden sad delovanja Svetega Duha, ki udeležencem da poguma, da se soočijo s svojo nepopolnostjo; da spoznajo, da jim ni treba »fasadirati« in »biti pridni, pobožni in lepi«, da bi bili lahko sprejeti. Šele ko smo se pripravljeni sprejeti z vso svojo nepopolnostjo, lahko sprejmemo tudi drugega in z njim zares komuniciramo. Mi k takemu pogumu za »grobo pristnost« vabimo in spodbujamo voditelje zakonskih skupin – ko ti naredijo ta premik pri sebi, njihovemu zgledu veliko lažje sledi celotna skupina.

Sveto pismo in Božja beseda imata pomembno mesto in vlogo v delovanju zakonskih skupin. Kako daleč sega navzočnost Presežnega?

Brez Presežnega, brez Boga, Družina in Življenje ne bi bila to, kar je. To je temelj, na katerem vse stoji, in kot sem poudaril v svojem govoru ob jubileju, je to najprej in izključno Božje delo. Sveto pismo za nas ni le knjiga modrosti ali moralnih naukov, ampak živa Božja Beseda, ki nagovarja naša življenja tukaj in zdaj. Vse, ki so vključeni v Družino in Življenju vabimo, da Bogu vsako jutro darujejo prvo »stotinko dneva« – 15 minut, ki jih preživijo ob Božji besedi. To je mišljeno kot vabilo v vsakodnevni odnos z Gospodom, ki je v napornem in pogosto hektičnem vsakdanu današnjih zakoncev izvedljiv in možen.

Želimo, da bi vsak par izkusil, da je Bog resnično Emanuel, Bog z nami, v vseh naših radostih in tudi v globinah naših bolečin.

Navzočnost Presežnega tako vidimo v pričevanjih ogromnega števila parov, ki so doživeli Božji dotik in preobrazbo v svojih zakonih. Vidimo jo v odpuščanju, ki se zgodi tam, kjer se je zdelo nemogoče. Vidimo jo v novi moči in upanju, ki se rodi sredi preizkušenj; ko se zakonca odpreta Bogu in Ga povabita v svoje srce in v svoj odnos, takrat Presežno postane resničnost njunega življenja. To je tisto, kar želimo – da bi vsak par izkusil, da je Bog resnično Emanuel, Bog z nami, v vseh naših radostih in tudi v globinah naših bolečin.

Benjamin Siter: »Ko gledam na pot, ki sta jo prehodila moja starša, Vilma in Dani, me navdaja globoko spoštovanje in hvaležnost.« FOTO: Tatjana Splichal

Dajemo naprej, kar smo prejeli, je vodilo voditeljev zakonskih skupin. Kakšni so rezultati take naravnanosti?

To vodilo, da »dajemo naprej«, kar smo prejeli je srce naše dinamike in vedno znova izziva in vabi pare, da se ne zaparkiramo v udobje duhovnega »samozadovoljstva«. Veliko parov je tam zunaj, ki krvavo potrebuje to, kar doživljamo pari v DiŽ-u; zelo sebično bi bilo, če bi dovolili svojim strahovom in občutkom nesposobnosti – ki nas vse pogosto prevevajo – da bi prevladali in si ne bi upali stopiti do njih in jim predlagati, naj stopijo na pot gradnje boljših odnosov.

Vidimo pare, ki so bili na robu, pa so našli novo upanje, in danes sami pomagajo drugim.

Pari, ki se odločijo voditi zakonsko skupino ali pričevati, sami doživijo poglobitev lastnega odnosa in vere. Ta naravnanost ustvarja kulturo služenja in velikodušnosti, kjer ne gre za plačano storitev, ampak za darovanje iz hvaležnosti. In najpomembneje, ta princip omogoča, da se dobro širi eksponencialno. Vsak par, ki je bil blagoslovljen, lahko postane vir blagoslova za druge. Vidimo pare, ki so bili na robu, pa so našli novo upanje, in danes sami pomagajo drugim. To je živi dokaz, da je ljubezen resnično rodovitna, ko se jo deli naprej.

Prav neverjetno je, v kaj se lahko razvije in zrase iz jasne in trdne odločitve ter vztrajnosti tudi v trenutkih, ko ne gre vse po načrtih. Vilma in Dani Siter, ustanovitelja gibanja Družina in Življenje, sta pustila vse in se v upanju v Gospoda podala na povsem neznano in novo pot. Kako sam vidiš sadove te odločitve in kakšni so načrti v prihodnje?

Ko gledam na pot, ki sta jo prehodila moja starša, Vilma in Dani, me navdaja globoko spoštovanje in hvaležnost. Njuna odločitev, da pustita vse in sledita Božjemu klicu, je bila resnično dejanje vere in poguma, ki je tlakovalo pot nastanku Družine in Življenja tudi skozi njune osebne »ovinke« in preizkušnje. Sadovi te odločitve so danes vidni v neštetih obnovljenih zakonih, v družinah, ki so našle novo upanje, v skupnostih, ki so zrasle po vsej Sloveniji. Največji sad je verjetno spoznanje, da Bog resnično deluje, če mu le damo prostor, tudi skozi naše nepopolnosti. Zelo pomembno pa se mi zdi poudariti tudi to, kar sem omenil tudi v svojem nagovoru ob praznovanju 25-letnice. Namreč, da pri Družini in Življenju ne gre le za njun da, pač pa za »da«-je neštetih parov, ki so se odločili dajati naprej kot člani DiŽ-eve vrhunske ekipe, kot voditeljski, govorniški, pričevanjski pari; kot pari, ki s svojimi finančnimi darovi omogočajo, da se DiŽ-evo vodilo »gradimo odnose, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej« dejansko uresničuje.

Naš cilj je, da bi vsak par, ki pride v stik z Družino in Življenjem, izkusil, da je mogoče živeti polno, pristno in ljubeče življenje, utemeljeno v Kristusu.

Za prihodnost pa je naša vizija jasna: še naprej želimo graditi na teh trdnih temeljih, a hkrati odgovarjati na izzive novega časa. Želimo ustvariti še bolj strukturirane poti učenčevstva za pare, ki jih bodo srečale tam, kjer so – v njihovih konkretnih odnosnih in duhovnih potrebah. Načrtujemo povezati delo v zakonskih skupinah in na seminarjih z rednim delom, ki ga bo podpirala tudi tehnologija, kot je naša aplikacija NajinEp, z željo, da bi pare opremili z orodji za vsakodnevno rast v odnosu in veri. Naš cilj je, da bi vsak par, ki pride v stik z Družino in Življenjem, izkusil, da je mogoče živeti polno, pristno in ljubeče življenje, utemeljeno v Kristusu. Verjamem, da ima Gospod za nas pripravljeno še veliko nalogo, in vanjo stopamo s polnim zaupanjem in predanostjo.

Prispevek je bil v nekoliko skrajšani obliki najprej objavljen v rubriki Aktualno, ki jo v 22. številki Družine posvečamo 25-letnici delovanja Družine in Življenja.