Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Hijacint Poljski

Objava: 05. 08. 2009 / 07:49
Oznake: Svetniki
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.08.2021 / 08:31
Ustavi predvajanje Nalaganje
Hijacint Poljski

Hijacint Poljski

Hijacint, Hiacint, Hijacinta, Hiacinta, Cintija, Jacinta

Pridigar, redovnik, duhovnik

Zavetnik: dominikancev, benediktincev, Poljske, Litve, Prusije, Pomorjanske, Rusije, Krakova, Kijeva, Vroclava; priprošnjik ob nevarnosti utopitve; za srečen porod, proti nerodovitnosti v zakonu.

Atributi: dominikanska oblačila, monštranca, kelih

Ni čudeža, ki ga ne bi storil

Hijacint je bil mož velikega znanja, šolal se je najprej v Krakovu in Pragi, nato pa še v Bologni in Parizu in dosegel doktorski naziv. Po vrnitvi na Poljsko ga je krakovski škof posvetil v duhovnika in nastavil za kanonika. Že kot študent in mlad duhovnik je »slovel« po svoji ponižnosti, skromnosti in spokornem življenju. Usodno je naj vplivalo potovanje v Rim, kamor ga je, skupaj s Česlavom in Hermanom, vzel njegov stric Ivo Konsky. Konskega je papež Honorij v Rimu posvetil za novega krakovskega škofa. Hijacint in tovariša so se v Rimu srečali s sv. Dominikom, ki je čakal, da papež potrdi vodilo njegovega na novo ustanovljenega reda. Vsi trije so zaprosili za vstop v dominikanski red. Dominik sam jih je uvajal v redovno življenje in jih v cerkvi sv. Sabine sprejel v svoj red. Ob vrnitvi v domovino (šli so čez Koroško), so leta 1221 v Brežah ustanovili dominikanski samostan in tam za predstojnika pustili Hermana; Česlav je nato deloval v Bratislavi in Pragi, Hijacint pa se je s stricem vrnil v Krakov. Tu je pri cerkvi Sv. Trojice zgradil samostan s cerkvijo, ki je štirideset let veljal za izhodišče njegovega misijonskega dela. Hijacint je v mestu ostal stolni pridigar in s svojimi pridigami ter delom močno vplival na versko življenje meščanov. Bil je iskan tudi kot spovednik, veliko se je ukvarjal z bolniki. Obenem pa je odločilno pripomogel, da se je dominikanski red razširil po deželah vzhodne Evrope. Tako je ustanovil samostane v Rigi, Lvovu, Kijevu, Sandomiru, Přemislu in Gdansku, pot pa ga je zanesla vse do Črnega morja, Tibeta in kitajske meje. Njegovi samostani so postali središče krščanske vere in zahodne kulture ter odigrali odločilno vlogo tudi ob vdoru Tatarov v Kijev in na Poljsko. Hijacint je, izčrpan od dolgih in težkih potovanj ter napornega dela, umrl na Marijin praznik, 15. avgusta 1257. Že za časa življenja je storil toliko čudežev, da so ga imenovali kar Čudodelnik; znan je npr. čudež, kako je obudil utopljenca, ki je že dva dni ležal v vodi. Papež Klemen VIII. je o njem izjavil: »Nobenega čudeža niso storili svetniki ne v stari ne v novi zavezi, ki bi ga tudi Hijacint ne bil storil.«

Ime: V poljščini se njegovo ime glasi Jacek. Ime Hijacint izhaja iz grške besede hyakinthos, ki pomeni »cvetlica, drag kamen«. Hijacinta, cvetlica opojnega vonja, je dobila ime po Hiakinthosu iz grške mitologije.

Rodil se je okoli leta 1183 na gradu Veliki Kamen v kraju Opole v Šleziji na Poljskem, umrl pa 15. avgusta 1257 v Krakovu na Poljskem.

Družina: Njegov oče je bil Evstahij, najverjetneje iz stare plemiške rodbine Odrovaž. Po izročilu naj bi bil njegov brat bl. Česlav.

Upodobitve: Upodabljajo ga v dominikanski obleki, v roki ima monštranco ali ciborij, kelih in Marijin kip; te predmete naj bi namreč rešil ob tatarskem razdejanju Kijeva. Slikajo ga tudi, kako hodi po vodi.

Beatifikacija: 17. aprila 1594 ga je papež Klemen VIII. razglasil za svetnika.

Goduje: 15., v koledarju dominikanskega reda pa 17. avgusta.

Nazaj na vrh