Kako poskušate na Karitas opolnomočiti ljudi, ki se v stiski in težavah obrnejo na vas?

Opolnomočenje – zanimiv glagol, ki ga malo uporabljamo. Slovenski slovar nas poduči: zagotoviti komu ustrezne pogoje za polno uporabo, razvoj njegovih sposobnosti, zlasti z izobraževanjem.

Velikokrat se znajdemo v vrtincu vprašanj, travm, novih izzivov, ki jih ne znamo rešiti. V takšnih situacijah je dobro imeti sogovornika, in to takšnega, ki nas razume, z nami raziskuje nove možnosti in nam daje upanje za bivanje. Sodelavci na Škofijski karitas Celje se trudimo biti z njimi in jim pokazati, da ima življenje vrednost, da zmorejo in da si z novimi pogledi in znanji največ lahko pomagajo sami.

Kakšen odnos imate do ljudi, ki prosijo za pomoč?

Zelo težko je prositi za pomoč, zato imam vedno do vsakega, ki zaprosi za pomoč, zelo spoštljiv odnos. Ni lahko imeti težave, biti izločen iz družbe, zaznamovan, odtujen, potisnjen v kot in zbrati še pogum ter zaprositi za pomoč. Veliko ran pušča že sama stiska ...