Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

O hvaležnosti

Objava: 02. 11. 2022 / 09:22
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 07.11.2022 / 12:47

O hvaležnosti

O hvaležnosti
Na zahvalno nedeljo prinesemo darove narave pred oltar. FOTO: Tatjana Splichal
Ko te dni pred oltarji kopičimo buče, krompir, korenje, v kakšni župniji dodajo še knjige, superge in računalnik. A za kaj smo danes pravzaprav najbolj hvaležni? Za krompir in buče? Za pristne odnose? Za malo manj nevarno različico koronavirusa? Ali pa je hvaležnost zgolj zastarela zgodba, ki se skriva le še v grenki krilatici, da je nehvaležnost plačilo sveta?

Hvaležnost spada med tiste najbolj temeljne bivanjske besede (v podobno kategorijo kot beseda ljubezen), katerih prvotni pomen je po tisočletjih uporabe že precej težko odkopati – ne vemo niti več točno, kdaj, za kaj in komu se zahvaljevati, in vsi imamo kdaj pa kdaj težave z njo. Če besedo vtipkamo v splet, ugotovimo, da se (iz različnih razlogov) mnogi trudijo zanjo in da so pisci spletnih strani med drugim hvaležni (ali bi bili radi) za družino, prijatelje, zdravje, službo, dobro spanje, prihranke, konce tedna, potovanja, tehnologijo. Medtem ko so starodavna ljudstva v znak zahvale božanstvom darovala ječmenove snope ali jagnjeta in so se Judje zahvaljevali ob šotorskem prazniku, spominu prehoda skozi puščavo, Klemen Aleksandrijski piše kristjanom, naj se Bogu zahvaljujemo predvsem za dar spoznanja, s katerim smo bili zmožni razumeti Božjo veličino. Poleg evharistije, ki je že sama po sebi zahvaljevanje, hvaležnost uvrščamo tudi med obliko molitve – in to imenitne molitve, kajti...

Prispevek je dostopen samo na naročnike Družine.

Nazaj na vrh