Celovečerni prvenec mlade slovenske režiserke Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo je 7. novembra na festivalu v Cottbusu doživel svetovno premiero in prejel posebno omembo ekumenske žirije za izrazito človeško in duhovno sporočilo.

V prekmurski vasici živi desetletna Ida z družino in babico, na katero je močno navezana. Ta nenadoma obleži na pokopališču, a Ida skozi veter zasliši skrivnostno petje in babica vstane. Ida se v strahu, da ne bi izgubila babice, odloči, da se bo pridružila šolskemu zborčku, čeprav nima posluha …

Dogajanje, postavljeno v konec sedemdesetih, združuje pravljičnost, mistiko ter prekmursko ljudsko izročilo. V filmu se pojavi lik Pozvačina, pomembno vlogo pa ima tudi romanska rotunda sv. Nikolaja v Selu, kot simbolni stik med svetom živih in onstranstvom ter kot prizorišče izraza otroške preproste, neposredne in ljubke vere. Človeške stiske se v dojemanju desetletne Ide zdijo na trenutke odmaknjene, ko ta malce ...