Uvodoma je Igor Omerza pojasnil, da knjigo začenja s kratkim prologom Udba za začetnike. V njem je predstavil, kaj je bilo bistvo Udbe, kakšna je bila njena geneza, kakšne metode in sredstva je uporabljala, kako je bila organizirana. Zaradi boljšega razumevanja je dodal tudi nekaj konkretnih primerov delovanja Udbe.

Predstavitev knjige v prostorih muzeja VSO v Ljubljani, Lojze Peterle in Igor Omerza. FOTO: Ivo Žajdela

Objavil je novo gradivo o Kocbeku in Pahorju

Prvi dve poglavji Edvard Kocbek – obdelava Bohinjski in Boris Pahor – obdelava Jambor sta skrčena verzija dveh Omerzovih debelih knjig o njima o »spremljanju« Udbe in režima nasploh (komunistična partija, režimskimi mediji, tožilstvo).

Ker pa je od izida knjig našel še več novih dokumentov, je te zdaj prvič predstavil v teh dveh poglavjih.

Na primer, natančno je opisal, kako je Udba spremljala umiranje Kocbeka in kako je spremljala odzive kulturnikov na zaničevalne prispevke Jožeta Javorška ob Kocbekovi sedemdesetletnici.

Glavni poudarek pa je v obeh poglavjih na nastajanju Kocbekovega pričevanja o povojnem pomoru domobrancev (1970–1975), ki sta ga v Trstu izdala Boris Pahor in Alojz Rebula. Tu je kot razlagalni pripomoček uporabil tudi Kocbekove in Pahorjeve dnevnike, torej ne samo udbovske dokumentacije.

Draga Jančarja je Udba »spremljala« od leta 1974

Draga Jančarja je zdaj predstavil prvič. Ugotovil je, da, vsaj v ohranjenem udbovskem gradivu, Jančarja prvič najdemo v splošnih udbovskih dokumentih leta 1974, ko je dobil Tomšičevo nagrado.

Potem ga je Udba pogosto omenjala v nadaljevanju leta 1974 in leta 1975. Pri njem so našli emigrantsko literaturo (knjižico o povojnih pobojih V Rogu ležimo pobiti in knjigo Cirila Žebota) in posledično se je zanj začel mučen sodni proces, ki se je končal z njegovim zaporom.

Iz tega obdobja ni niti enega operativnega dokumenta Udbe, tako da ne vemo, kdo so bili tisti ovaduhi, ki so ga glede posedovanja emigrantske literature ovadili tajni policiji.

Igor Omerza. FOTO: Ivo Žajdela

Razkril je tri Jančarjeve ovaduhe

V programskem dokumentu Udbe za leto 1974 so navedeni trije ovaduhi, s kodnimi imeni, ki so imeli nalogo zalezovati Jančarja. Vse tri je Omerza uspel identificirati s pomočjo operativne Udbine dokumentacije, ki pa ni povezana direktno z Jančarjem.

Preostanek Udbinega spremljanja Jančarja ni tako dramatičen, je pa pomemben, ker razkriva izjemno vlogo, ki jo je imel Jančar v nastajanju in delovanju Nove revije.

V zadnjem obdobju, v drugi polovici 80. let, izvemo o udbovskem zalezovanju Jančarja pri njegovih stikih s Slovenci po svetu.

Predstavitev knjige v prostorih muzeja VSO v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Udba je leta 1990 uničila večino svojega gradiva

Obstaja več vrst udbovskega gradiva. Za nekatere udbine žrtve obstajajo le omembe v udbinih biltenih. Tu je rekonstrukcija veliko težja kot pa v dosjejih, kjer so podrobna poročila z navedbo virov, to je udbinih sodelavcev.

Omerza pojasni, da operativni ali terenski dokumenti povedo največ, ker navajajo vire in metode pridobivanja podatkov o »zalezovancih« oziroma način ter ozadja, kako so bile nekatere akcije izpeljane (ugrabitve, umori, bombni atentati, diskvalifikacije ipd.), pa tudi kronologija dogodkov je bolj natančna.

»Toda splošni dokumenti dajejo boljšo splošno sliko, saj analitiki Udbe tu že sumirajo pravo reko terenskih dokumentov, ki se zlivajo na sedež SDV (Udbe).

Najbolje je seveda, če je ohranjeno oboje. Je pa zanimivo recimo, da za Jančarja v zanj kritičnem obdobju (1974–1975) ni niti enega terenskega dokumenta pa veliko splošnih, tako da je vseeno mogoča dobra rekonstrukcija dogajanja.

Če pa so ohranjeni dosjeji, pa tam navadno prevladujejo terenski dokumenti, npr. pri Vinku Levstiku, Cirilu Žebotu, Ljubi Sircu itd. Tam, kjer je tega veliko ohranjenega, se da seveda napraviti dobra anatomija delovanja tajne politične policije komunističnega vrha tudi na konkretnih oziroma posamičnih primerih.«

Igor Omerza, zadaj fotografija Draga Jančarja in Borisa Pahorja na Dragi. FOTO: Ivo Žajdela

Udba je npr. leta 1987 »obdelala« kar 120.000 oseb

Da bi dobili vsaj približen občutek o obsegu delovanja slovenske Udbe je Omerza predstavil nekaj podatkov za leto 1987.

»Gre za zadnje leto, ko je Udba v Sloveniji še delovala s polno močjo in bila hermetično skrita pred javnostjo, kajti leta 1988 smo Udbo, predvsem s pomočjo tednika Mladina in Odbora za varstvo človekovih pravic, zaradi udbinega sodelovanja pri preganjanju Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasića in Francija Zavrla (znana afera in nato proces JBTZ) spravili na svetlo in njena neomejena moč se je začela topiti.«

Leta 1987 je v dvomilijonski Sloveniji Udba strogo nadzorovala »sovražno delovanje« 1.096 oseb in še 15.516 z njimi bolj ali manj povezanih posameznikov.

Poleg tega so opravili še 6.659 popolnih preverk in 94.048 delnih preverk. Skupaj so torej, v enem letu, obdelovali in obdelali slabih 120.000 oseb.

To umazano delo je opravljalo okoli 700 udbovcev in okoli 3.500 špicljev.

Igor Omerza z najnovejšo knjigo o Udbi. FOTO: Ivo Žajdela

Igor Omerza je odprl twiter z imenom Stasiland Slovenija

Omerza to komentira: »Niso bili daleč za Stasijem, še posebej, ker je to številčni prikaz delovanja samo ene uprave iz zelo razvejanega notranjega ministrstva.

Namreč, tudi javna policija je bila po potrebi podaljšek tajne policije in poleg Udbe smo imeli v jugoslovanski vojski še eno po vsej Jugoslaviji razpredeno vojaško tajno politično policijo (imenovano KOS), ki je močno silila tudi na civilno področje.«

Zato je Igor Omerza odprl twiter z imenom Stasiland Slovenija, kjer predstavlja predvsem udbovske vsebine.

Demokracija, Mag. Igor Omerza, 17. 11. 2022

Reporter, Solženicin iz Maribora, 24. 10. 2022Knjiga Kocbek, Pahor, Jančar in Udba se dobi na naslovu: www.dobra-knjiga.si ali na štev. 040 538 588.