Mehka blazina, prijeten sestavni del vsakega doma. V tem času gledajo vame z vseh reklamnih oglasov in me prijetno pobožajo. Vseh vrst jih je, za take in drugačne priložnosti, največkrat primerne za na kavče dnevnih sob, pa malo bolj preproste za jedilnice in veže, ter tiste, potiskane z otroškimi junaki za otroške sobe. Z jesenskimi in tudi že zimskimi, že kar novoletnimi motivi. Da bi se kar stisnil obnje in se zazibal v prijeten sen.

Beseda, ki obljublja nekaj toplega, prijaznega, domačega, sploh v vedno bolj mrzlih dneh in večerih prihajajočega zimskega časa. Nekaj, kar lahko stisneš k sebi in se pocrkljaš. Nekaj, kar nudi počitek po napornem dnevu in kamor lahko odložiš ne samo svoje telo, ampak tudi svoje skrbi in breme tega dne.

In tako se mi nenadoma potiho zazdi, da sem ta blazina našega doma pravzaprav jaz sama. To, da je žena v domu kraljica, včasih pa tudi vse prej kot to, sem slišala že večkrat. V bistvu res. Kraljica vsekakor, če svojo vlogo vzame resno. Zelo lepo in malo...