Imenovanje nekdanjega apostolskega upravitelja dunajske nadškofije za njenega novega voditelja so iz Vatikana sporočili v petek, 17. oktobra, poroča avstrijski Kathpress. Josef Grünwidl bo svojo novo službo lahko prevzel po prejemu škofovskega posvečenja: to je predvideno januarja 2026. Kot so sporočili z dunajske nadškofije, mu ga bo podelil kardinal Schönborn, med slovesnostjo pa bo novi nadškof tudi slovesno umeščen na položaj.

Kot so zapisali pri Kathpressu, z Josefom Grünwidlom na položaj dunajskega nadškofa prihaja človek, ki je bil še pred letom dni komaj znan zunaj škofijskih meja, toda 62-letni duhovnik se je izkazal s svojim tihim pastoralnim delom skozi desetletja in tako prepričal ne le nadškofije, temveč tudi svojega predhodnika, kardinala Schönborna: ta je Grünwidla imenoval za tajnika in pozneje za škofovega vikarja, nato pa ga je verjetno priporočil Vatikanu za apostolskega upravitelja.

62-letni duhovnik se je izkazal s svojim tihim pastoralnim delom skozi desetletja. FOTO: Vatican Media

Duhovnik in organist

Novi dunajski nadškof se je rodil 31. januarja 1963 v Hollabrunnu. Po končani nadškofijski gimnaziji v rojstnem kraju je leta 1981 vstopil v dunajsko semenišče in študiral teologijo na dunajski univerzi, zaključil pa je tudi študij orgel. Duhovniško posvečenje mu je leta 1988 podelil kardinal Franz König.

Josef Grünwidl je v zadnjih mesecih začasno vodil nadškofijo avstrijske prestolnice, ni pa sprejemal dolgoročnih odločitev.

Kaplansko službo je opravljal v dunajskih župnijah, na škofijski ravni je deloval tudi v mladinski pastorali. V letih med 1995 in 1998 je bil tajnik takrat novoimenovanega nadškofa Christopha Schönborna, pozneje pa je nekaj let deloval kot župnik v več župnijah v Spodnji Avstriji. Leta 2023 je bil imenovan za škofovega vikarja, leta 2024 pa za častnega kanonika dunajske stolnice sv. Štefana.

Potem ko je papež Frančišek (2013–2025) 22. januarja letos sprejel odstop kardinala Schönborna, prav na njegov 80. rojstni dan, je obenem imenoval tedanjega škofovega vikarja Grünwidla za apostolskega upravitelja dunajske nadškofije. Grünwidl je torej v zadnjih mesecih začasno vodil nadškofijo avstrijske prestolnice, ni pa sprejemal dolgoročnih odločitev. Po navedbah Kathpressa se je v tem obdobju izkazal kot pastoralno utemeljen voditelj, cenjen pridigar in preudaren sogovornik. V avstrijskih škofijah visoko cenijo njegov vodstveni slog, ki temelji na poslušanju.

Tiskovna konferenca po imenovanju. FOTO: Vatican Media

Odprt za reforme

Z imenovanjem za začasnega voditelja nadškofije je Grünwidl postal potencialni naslednik kardinala Schönborna. Po navedbah medijev je odprt za reforme, celibat je zanj osebno zavestno izbran način življenja, »ne pa stvar vere«, zaradi česar po njegovem mnenju »ne bi smel biti obvezna zahteva za duhovnike«. Podpira tudi večjo udeležbo žensk v Cerkvi: kot škofijski upravitelj v škofijsko vodstveno ekipo imenoval tri ženske.

Novi dunajski nadškof prihodnosti Cerkve ne vidi v strukturnih vprašanjih, temveč v duhovni prenovi.

Prihodnosti Cerkve pa ne vidi v strukturnih vprašanjih, temveč v duhovni prenovi: vsi, ki sodelujejo Cerkvi, »morajo najprej gojiti svoje lastno duhovno življenje«. Kot je pojasnil v pogovorih za medije, je potreben osebni odnos s Kristusom, pa tudi redna molitev, branje svetih spisov in evharistija.

Med verniki dunajske nadškofije. FOTO: Vatican Media

Ljubitelj gora in rahločuten človek

Kot še poroča Kathpress, novi voditelj dunajske nadškofije najde ravnovesje v svojem vsakdanjem življenju duhovnika predvsem z doživljanjem narave skozi pohodništvo in ustvarjanje glasbe. Glasba je bila od nekdaj njegova »hrana in pot do Boga«, za klavirjem ali za orglami. Prijatelji ga opisujejo kot rahločutnega in humornega človeka.

V zadnjih nekaj mesecih, odkar je prevzel začasno vodstveno vlogo, je Grünwidl glede nasledstva kardinala Schönborna večkrat izjavil, da »se ne vidi na tem položaju« in bi se raje vrnil v svojo župnijo. Po tehtnem premisleku je vendarle sprejel klic iz Rima. Zdaj se nove naloge veseli, veseli se srečevanja in sodelovanja s številnimi ljudmi, srečanj v župnijah in na različnih dogodkih, pa tudi ekumenskega in medverskega dialoga.