Samo še bežno, da ne rečem nostalgično, se spominjam konca devetdesetih let, ko smo morali kot mulci na Trubarjevi ulici v Ljubljani bežati enkrat pred skupino čefurjev, drugič pa pred skupino skinov (obritoglavcev). Takrat so bili določeni predeli Ljubljane ožigosani za sumljive, kamor je bilo bolje ne zahajati. A od teh časov je minilo že več kot dvajset let in zame vprašanje varnosti v slovenskem glavnem mestu od takrat ni bilo na dnevnem redu.

A vmes se je nekaj spremenilo. Drugačen občutek veje po ljubljanskih ulicah. Preproste samoumevnosti ni več. Po-slušam zgodbe, ki jih v tem prostoru nisem navajen. Recimo, spet je postalo popularno, da se ob poznih urah ženske pospremi domov, in tu nimam v mislih romantičnih vzgibov, temveč izključno varnostne. Mlajši kolega razloži, da si je za vsak primer omislil bokserja (pretepaški pripomoček), ker se na Viču ne počuti varnega. Solzivci v torbicah so baje že stalnica. Starejši gospod mi je zadn...