Zapri
Iskanje

Iskanje skupnega temelja

Za vas piše:
Samo Repolusk
Objava: 31. 08. 2022 / 09:36
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 31.08.2022 / 13:28
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Iskanje skupnega temelja

Iskanje skupnega temelja
FOTO: Matic Klansek
Ko se učitelji in učenci ponovno odpravljamo v šolske klopi, se kakšne družine v Pakistanu, Ukrajini, Libanonu, Somaliji, Afganistanu, na Madagaskarju in še kje sprašujejo, ali bo zasilno bivališče vzdržalo dež in nočni hlad, ali bodo imeli pitno vodo in hrano za naslednji dan, ali bodo naslednje dni še skupaj …

Izobraževanje je zanje privilegij, o katerem si ne upajo razmišljati. Pred šolskimi sistemi »razvitega sveta« pa so vprašanja, kako bo umetna inteligenca posegla v naše življenje, kako preiti na bolj »zelene« načine pridobivanja energije in v trajnostni razvoj, kako načrtovati raziskovanje vesolja z namenom ustvarjanja novih kolonij …

V meni se bojujeta dva pogleda na človeštvo: pesimistični in zmerno optimistični. Prvi izhaja iz racionalistične naravoslovne in humanistične izobrazbe, drugi pa iz celostne odločitve za vero v evangeljsko sporočilo za vse ljudi. Prvega na primer podžigata spoznanji, da je bilo 20. stoletje verjetno najbolj krvavo in barbarsko stoletje v zgodovini človeštva (in ne kak »temačni srednji vek«), ter vsakodnevni dokazi, da nismo sposobni urediti življenja niti na Zemlji, ki je evolucijsko ta hip najbolj idealna med vsemi znanimi planeti v vesolju … Če ne znamo urediti življenja tukaj, ga ne bomo v nobeni koloniji v vesolju, ker bomo vanjo slej ko prej izvozili prav vse nerešene probleme človeštva. Skoraj zagotovo bomo čez 100 let na mnoge paradigme življenja po industrijski revoluciji gledali kot na primitivni ali celo barbarski čas stihijskega izrabljanja virov in »(ne)kulture odmetavanja«, o kateri govori tudi papež Frančišek. Hkrati opazujem obujanje »kulturnega boja« po svetu prek starih-novih ideologij vseh nazorskih polov, ki so vsak zase prepričani v svojo »pokončnost«, »poslanstvo« in »neodvisnost«, v ozadju pa mnoge poganjajo finančni interesi močnih lobijev …

Drugi pogled na človeštvo pa izvira iz vere v Božjo navzočnost v svetu in v tej luči opazujem velike mojstre proze, glasbe, slikarstva in drugih umetnosti, velike mislece in politike, izjemen trud mnogih znanstvenikov, ki snujejo nove tehnologije za dobrobit človeštva … Ko ljudje ustvarjamo zato, ker verjamemo, da smo skrbniki človeštva in stvarstva, in ne z mislijo, da je treba iz sveta, države in skupnosti »iztisniti čim več zase«, takrat upam, da še imamo čas, da smo v sostvariteljski vlogi.

Glavni izziv učiteljev in učencev, staršev in šolske politike v prihajajočem šolskem letu ne bo, ali in kaj se bomo dovolj kakovostno naučili – to menda nenehno izboljšujemo že od Marije Terezije naprej. Prvi izziv prihodnosti je najti minimalni nabor univerzalnih etičnih vrednot, ob katerih se bodo lahko zedinile vse kulture, politični in verski sistemi v multikulturnem okolju. Če takega konsenza ne bo, bodo vsi ostali poskusi končali na smetišču zgodovine, ker naivno podcenjujejo človeško naravo in se ne učijo iz zgodovine.

Drugi izziv je, kako izviti samega sebe iz »(ne)kulture odmetavanja« in potrošništva, kjer moramo vsaj vsaki dve leti kupiti nov telefon, kupiti čim večji avto, dajati prednost karieri na račun družine in osebne duhove rasti ...

Tretji izziv za kristjane je spoznanje, da odločitev »ZA življenje« poleg borbe za nerojenega otroka od spočetja do rojstva, pomeni tudi odločen in glasen boj za družbeno pravičnost in dostojanstvo vsake osebe, povsod, od rojstva do smrti. Vojna v Ukrajini je v tem pogledu civilizacijski poraz Evrope in Rusije.

Kristjani smo, enako kot na naših začetkih, poklicani, da smo luč, sol in upanje sveta.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close