Ista vera, novi časi

Dikasterij za doktrino vere je 22. oktobra objavil dokument Venite ad me (Pridite k meni) s podnaslovom Premisleki o posredovanju vere v času epohalne spremembe. Naslov je vzet iz Jezusovega povabila »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi« (Mt 11,28). Besedilo je nastalo na prošnjo papeža Frančiška in na podlagi posvetovanja s škofovskimi konferencami, papež Leon XIV. ga je potrdil 21. avgusta. Podpisala sta ga prefekt kardinal Víctor Manuel Fernández in msgr. Armando Matteo, tajnik doktrinarnega oddelka. Dokument ugotavlja, da se je ponekod posredovanje vere med generacijami tako rekoč prekinilo, zato pravi, da o oznanjevanju ne smemo razmišljati samo v okviru verouka za otroke in mlade, temveč je treba posebno pozornost nameniti tudi odraslim. O tem, kaj dokument Pridite k meni pomeni za Cerkev na Slovenskem, smo se pogovarjali z dr. Igorjem Bahovcem, sociologom in profesorjem na Teološki fakulteti. Dokument s preprosto govorico Nagovoril ga je že način pisanja: ne gre za doktrinarno noto, temveč za premisleke, ki povezujejo bistvo tradicije, izkušnjo zgodovine in izzive današnjega življenja. Jezik je razumljiv in odprt, vabi k skupnemu delu. »Dokument je izraz Cerkve, ki se zaveda stanja, ki želi po-slušati, kaj Sveti Duh govori Cerkvi, in prepoznava, da smo v času ustvarjanja novega načina odnosa med vero in kulturo.« Smo v krizi prenosa vere »Dokumenta sem zelo vesel,« pravi dr. Bahovec. Vprašanje predajanja vere doživlja kot vernik, oče, profesor in razisko-valec. »Kriza prenosa vere je očitna. Ampak ljudje še vedno iščejo duhovnost, predvsem prek izkustva in pogosto zunaj krščanstva.« Na teh straneh smo sicer pred kratkim poročali o precejšnjem povečanju deleža mladih, zlasti odraslih moških, ki se imajo za katoličane. Vendar dokument opozarja, naj ne podležemo triumfalizmu, pač pa se vprašajmo, kaj se s temi novimi kristjani dogaja po prejemu zakramentov in kako jim lahko pomagamo živeti njihovo vero. Ne doba sprememb, temveč sprememba dobe Dokument Pridite k meni se posebej posveča spremembi dobe, ki jo doživljamo in jo močno zaznamujejo individualizem, sekularizacija in digitalizacija. Po Bahovčevih besedah gre za konec kulturnega obdobja moderne, ki je trajalo pet stoletij. Takšni prehodi so v zgodovini trajali več kot stoletje in pol, v Cerkvi pa je bil odločilen korak k novi dobi drugi vatikanski koncil. »Kar je delovalo v moderni dobi, danes ne more delovati. To je včasih težko sprejeti.« A vendar mora ostati bistvo oznanila: Božja ljubezen do človeka in ključna spoznanja Cerkve od nicejskega simbola vere in ekumenskih koncilov naprej, kulturni izrazi pa se spreminjajo. Ločiti enega od drugega ni lahko. Že apostolski zbor v Jeruzalemu je moral presoditi, kako naj krščanstvo izstopi iz judovskih kulturnih okvirov. »Tudi danes moramo pogumno izstopiti iz kulturnih okvirov moderne dobe,« poudarja. Dr. Bahovec poudarja, da dokument navaja Benedikta XVI., Frančiška in Leona XIV.: »To pričuje, da so skupaj, v dopolnjevanju, vsak s svojimi darovi, Cerkev vodili v isto smer.« Krščanstvo je poklicano, da si s pogumom in upanjem prizadeva za srečanje vere in sodobne kulture na način, ki povezuje ustvarjalnost, ljubezen in svobodo, je prepričan. Pričevanje, srečevanje, delovanje Dokument Pridite k meni se dotakne zelo konkretnih področij: ljudske vernosti, bogoslužja, homilij, prostovoljnega dela, lepote in umetnosti ter malih skupin, ki skupaj molijo in berejo Sveto pismo. Dr. Bahovec med njimi ne izbere samo enega. »To so področja, kjer se srečujeta življenje in vera, in vsa so pomembna,« pravi. Različnim ljudem so seveda bližja različna področja. Zato bi bilo dobro, da bi se v Sloveniji z vsakim ukvarjalo nekaj ljudi in da bi se tisti z istega področja občasno srečali, strokovno in osebno, ter si izmenjali izkuš-nje, kako svoje delo posredovati drugim. Vse, ki pri teh dejavnostih sodelujejo ali zanje odgovarjajo, vabi, naj ob dokumentu premislijo, ali lahko svoje delo izboljšajo sami in skupaj z drugimi. Odgovorne v Cerkvi poziva, naj posebno pozornost in podporo namenijo tistim vidikom, ki so v njihovi župniji ali škofiji šibki. »Mislim, da je v tem trenutku zgodovine treba stopiti skupaj. Marsikaj je treba prečistiti, dobro ohraniti in slabo opustiti.« Tri stvari za močnejšo pripadnost Cerkvi Da bi ljudje močneje doživljali pripadnost Cerkvi, dr. Bahovec izpostavlja tri stvari: pričevanje (da ni dvojnosti besed in dejanj), kulturo srečevanja in delovanje. »Upam, da mi duhovniki ne bodo zamerili, če rečem, da je veliko odvisno od tega, kako živijo odnos do vseh, ali gojijo kulturo bližine ali so vzvišeni, ali prisluhnejo in slišijo, ali se z ljubečim pogledom ozirajo na svet in ljudi.« Laiki naj prevzamejo večjo soudeleženost pri oznanjevanju. »To pomeni skupaj z duhovniki iskati nove načine in se dati na razpolago za kakšno delo za dobro župnije ali sveta.« Poudarja, da pastoralno delo ni samo znotraj Cerkve, pač pa lahko sega v poklicno delo ali prosti čas. »Sanjam o Cerkvi, kjer smo vsi dejaven del skupnosti, vsak s svojim deležem. Cerkev, v kateri Sveti Duh in medsebojna bližina omogočata sinergijo.«

Ista vera, novi časi

Ista vera, novi časi

Dokument s preprosto govorico

Po smrti duhovnika pregled cerkva

Papež predstavil novo prefektinjo

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.