Ob prihodu na župnijo sem poučeval verouk v vseh osmih razredih, saj takrat še ni bilo devetletke. Verouk so obiskovali skoraj vsi otroci desetih vasi, ki sestavljajo našo župnijo. Zdaj sta mi v pomoč teolog in vzgojiteljica. V župniji imajo spoštljiv odnos do Cerkve in duhovnika. Pri nekaterih ni več čuta odgovornosti za prihodnost župnije. Sprašujem se, kako ohraniti nedeljo kot Bogu posvečeni dan in jim dati spoznati, kot pravi blaženi škof Anton Martin Slomšek: »Brez Boga ni sreče doma.« Upam, da bo kak korak v pozitivno smer naredila sinoda, ki jo doživljamo s čutom odgovornosti za versko vzgojo v družini, katehezi, vseh članov v župniji, škofiji, semenišču. Službo duhovnika opravljam z veseljem in sem Bogu hvaležen za skrbne sodelavce, ki pomagajo na pastoralnem, gospodarskem in duhovnem področju. Čutim se potrebnega in Gospoda prosim za blagoslov ter se vernikom priporočam v molitev.