Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Požigalec slovenskih knjig?

Za vas piše:
Luka Vidmar
Objava: 07. 12. 2022 / 09:26
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.12.2022 / 12:03
Požigalec slovenskih knjig?
Portret škofa Tomaža Hrena, pripisan Petru Steidlerju, 1611. Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Foto: ZVKDS, Restavratorski center. FOTO: ZVKDS, RESTAVRATORSKI CENTER

Požigalec slovenskih knjig?

Kritizirani škofje: Tomaž Hren (1560–1630).

Tomaž Hren je trdno zasidran v nacionalnem kolektivnem spominu – upravičeno, saj je vodil enega najpomembnejših procesov v slovenski zgodovini – protireformacijo na Kranjskem. Problematično pa je, da njegova podoba, ki prevladuje v splošni javnosti, ne zrcali zgodovinske osebnosti, ki jo lahko rekonstruiramo z znanstvenimi metodami, ampak lik klerikalnega zlikovca, ki ga je na začetku 20. stoletja v slovenskem kulturnem boju ustvaril liberalni tabor, po drugi svetovni vojni pa utrdila socialistična ideologija. Teza je bila preprosta in zato privlačna: ker je protireformacija uničila protestantizem, s tem pa tudi njegovo književnost, ki je eden od temeljev slovenske nacionalne identitete, je Hren anti-Trubar oziroma največji negativec tega obdobja slovenske zgodovine. Ta mitološka enačba, ki jo je v literaturo prvi vpeljal Anton Aškerc in se v nestrokovnih objavah pojavlja še danes, nam zakriva resničnega Hrena, ki je bil Trubarju podoben bolj, kot je videti na prvi pogled. Njun glav...

Prispevek je dostopen samo na naročnike Družine.

Nazaj na vrh