Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Iz paradiža – Škofjeloški pasijon v treh stoletjih

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 22. 09. 2023 / 07:00
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 24.09.2023 / 15:49
Ustavi predvajanje Nalaganje
Iz paradiža – Škofjeloški pasijon v treh stoletjih
Jernej Tavčar in avtor knjige Iz paradiža Alojzij Pavel Florjančič. FOTO: Ivo Žajdela

Iz paradiža – Škofjeloški pasijon v treh stoletjih

V četrtek, 21. septembra 2023, so v Sokolskem domu Škofja Loka predstavili knjigo Iz paradiža. Tri stoletja Škofjeloškega pasijona.

Knjigo Iz paradiža. Tri stoletja Škofjeloškega pasijona je v pogovoru z Jernejem Tavčarjem predstavil avtor knjige Alojzij Pavel Florjančič, v kulturnem programu so nastopili prostovoljci Škofjeloškega pasijona.

Knjigo Iz paradiža. Tri stoletja Škofjeloškega pasijona je v pogovoru z Jernejem Tavčarjem predstavil avtor knjige Alojzij Pavel Florjančič (levo). FOTO: Ivo Žajdela

Prvič predstavljene vse uprizoritve Škofjeloškega pasijona

Ob tristoletnem jubileju Škofjeloškega pasijona smo dobili knjigo (240 strani večjega formata; založili sta jo Občina Škofja Loka in založba Salve), v kateri so prvič dokumentarno slikovno in pisno predstavljene vse njegove znane uprizoritve tako doma v Sloveniji kot v zamejstvu in po svetu. »35 jih poznamo in toliko vam jih dajemo za gledanje in v branje,« je dejal Alojzij Pavel Florjančič in dodal, da jih je bilo pravzaprav znatno več, kajti od leta 1713, za katero je prepoznan prvi zapis njegove uprizoritve, pa do leta 1767, ko naj bi bila po prepovedi zadnja uprizoritev, in morda še nekaj let zatem, bi jih bilo skupaj občutno več, saj so jih v tistih časih praviloma redno uprizorili vsako leto samo na vélikega petka dan. Ne tako kot danes, ko se Škofjeloški pasijon uprizarja na vsakih toliko let, praviloma na sedem, a vsakič z večdnevnimi, običajno osmimi zaporednimi ponovitvami v velikonočnem času. Zato ocenjujejo, da je bilo s ponovitvami do zdaj vsega skupaj okoli 120 uprizoritev.

Naslovnica; avtorica fotografije na naslovnici knjige Iz paradiža je Patricije Belak. 

Prizori, ki jih je med leti 1714 in 1727 zasnoval p. Romuald Štandreški

Knjigo sestavljajo štirje deli. V prvem, uvodnem delu je prikaz Škofjeloškega pasijona, kot bi se odvijal v letu 1721 po ulicah Škofje Loke in kakršnega si je celovito in baročno slikovito zamislil in ga upodobil arhitekt ter slikar Boris Kobe. Vredno si ga je ogledati – razporejen je po posameznih prizorih, slikah – kot ga je med leti 1714 in 1727 zasnoval in vodil kapucinski pater Romuald Štandreški. Preden je zapustil škofjeloški kapucinski samostan, je rokopis pasijona lepopisno končal, danes ga uvezenega v kodeks hranijo bratje kapucini. V nekaj fotografijah in tabelah se na kratko seznanimo še s škofjeloškimi manjšimi brati kapucini in njihovim samostanom. Prvi del zaključujejo s splošnim pregledom razvoja verskih iger ter posebej pasijonskih procesij s poudarkom na Škofjeloškem pasijonu.

V kulturnem programu so nastopili prostovoljci Škofjeloškega pasijona. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1936 je Tine Debeljak prvič uporabil naslov Škofjeloški pasijon

Drugi del je namenjen kronologiji uprizarjanja Škofjeloškega pasijona v 18. stoletju. Tedaj se je kot spokorna procesija imenoval preprosto Procesija. V knjigi predstavljajo njegovih devet dokumentiranih uprizoritev z enotnim zvrstnim nazivom Škofjeloška spokorna procesija. Uprizoritve nosijo zaporedne številke od 1 do 9.

V tretjem, osrednjem delu predstavljajo vse sodobne uprizoritve Škofjeloškega pasijona v 20. in 21. stoletju, natančneje med leti 1930 in 2023, vseh skupaj je 25 in nosijo številke od 10 do 35. Zanje uporabljajo v knjigi enotno poimenovanje Škofjeloški pasijon, ki se je dejansko pojavilo prvič leta 1936, ko ga je Tine Debeljak kot simulirano procesijo v celoti postavil na odprtem odru v Škofji Loki, vendar brez konjenice. Pri uprizoritvah, ki niso bile izvedene celovito, torej so bile prirejene za oder ali za radijsko predvajanje, to za vsako posamično v naslovu izpostavijo.

Prostovoljci Škofjeloškega pasijona. VIR: knjiga Iz paradiža

Škofjeloški pasijon je najobsežnejša kulturna prireditev v Sloveniji

S sodobnimi uprizoritvami, natančno rekonstruiranimi po ohranjeni izvirni Romualdovi režijski knjigi, kakršne poznamo danes, pa so začeli leta 1999 v Škofji Loki pod kreativno in zanesljivo roko Marjana Kokalja, vrednega naslednika kapucinskega patra Romualda, prvega magistra processionis. Za to najobsežnejšo kulturno prireditev v Sloveniji, kar Škofjeloški pasijon tudi je, stoji največji slovenski prostovoljni tisočglavi ljubiteljski pasijonski ansambel.

V zadnjem, zaključnem delu knjige predstavljajo nekaj dogodkov iz bogate pasijonske kondicije Škofjeloškega pasijona; sestavek o zaščiti, sprejemanju in sprejetju Škofjeloškega pasijona na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva ter o restavraciji dragocenega kodeksa Škofjeloškega pasijona, ki je prinesel nova odkritja in živahno pasijonsko dejavnost v času praznovanja več kot tristoletne tradicije njegovih uprizarjanj, kar kaže na njegovo živost in aktualnost.

Ena od mnogih fotografij v knjigi Iz paradiža. FOTO: Marjan Koplan

Pandemija covida je preprečila uprizoritev Škofjeloškega pasijona leta 2021

 Knjiga je nastajala v času pandemije bolezni covid 19. Zaradi nje je odpadla uprizoritev Škofjeloškega pasijona v letu 2021, s tem pa tudi izid te knjige. Zahvaljujoč recenzentoma, dr. Metodu Benediku in dr. Matiji Ogrinu, ter uredniku Aleksandru Igličarju, so lahko med čakanjem knjigo še dopolnili in preuredili.

Kupi v trgovini

Svete Višarje
Zgodovina
9,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh