Križ, ki ga je umetnik moral izdelati v 14 dneh, je narejen iz lesa 200 let starega kozolca. Leseni del je objet v srebro, ki nosi slovenski in angleški zapis misli Antona Martina Slomška: 'Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen.'

Slomškov verz je preveden tudi v angleščino. FOTO: Osebni arhiv

Knjiga »Ave, Crux alba« pa je monografija o insignijah, uniformah in dokumentih Suverenega malteškega viteškega reda. Obsega 500 strani velikega formata z več kot 1.500 fotografijami, na katerih so vsa odlikovanja prikazana v naravni velikosti. S tem ponuja edinstveno vizualno doživetje in celovit vpogled v tradicijo viteštva.

Christoph Steidl Porenta z monografijo o insignijah, uniformah in dokumentih Suverenega malteškega viteškega reda ob lanski predstavitvi v Narodni galeriji. FOTO: Jožef Pavlič

Umetnik Christoph Steidl Porenta se je z veseljem odzval povabilu spletne Družine za kratek pogovor, v katerem je pojasnil ozadje izdelave križa in občutke, ki ga prevevajo ob tem.

Kdo vas je povabil, da izdelate prsni križ za papeža?

Protokol Republike Slovenije se je obrnil name kot umetnika ter zlatarja in srebrarja z naročilom, da izdelam pektorale – prsni križ za papeža Leona XIV. Ideja, da bi za njegovo izdelavo uporabili les zgodovinskega slovenskega kozolca iz leta 1823, je prišla od dr. Aleša Musarja. Pektorale naj bi postal del državnega darila papežu.

Še posebej me je pritegnila zamisel, da zgodovinski material preoblikujem v umetniško delo ter tako ustvarim povezavo med slovensko kulturno dediščino, rokodelsko umetnostjo in duhovnostjo.

Kako ste si zamislili izdelavo križa in koliko časa ste potrebovali za to?

Moja zamisel je bila, da star les obdam s srebrom in iz njega oblikujem pektorale, ki povezuje tradicijo, rokodelsko umetnost in duhovnost. Pomembno mi je bilo, da bi imelo delo poleg umetniške tudi duhovno in izrazito slovensko noto.

Hrbtno stran pektorala sem oblikoval po lastni zamisli. Na njej so upodobljeni papeška tiara, grb papeža Leona XIV. in državni grb Republike Slovenije. Tako so v enem umetniškem delu združeni povezava s papežem, slovenska identiteta in simbolni pomen darila.

Hrbtna stran pektorala. FOTO: Osebni arhiv

Časa za izdelavo je bilo izjemno malo. Za samo izvedbo sem imel na voljo komaj dva tedna. Prav zato sta delo zahtevala zbrano načrtovanje in natančna rokodelska izvedba.

Leseni del križa je obdan s srebrom, na katerem so v slovenščini in angleščini vgravirane misli Antona Martina Slomška: »Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen.« Zakaj prav ta Slomškov izrek?

Blaženi Anton Martin Slomšek ima zame poseben pomen. Je ena najpomembnejših duhovnih osebnosti slovenske zgodovine in pooseblja vrednote, ki presegajo njegov čas. Dejstvo, da ga je papež Janez Pavel II. med obiskom v Sloveniji razglasil za blaženega, se mi zdi še dodaten razlog, da je prav on primerna osebnost za izražanje duhovne identitete Slovenije v tem darilu. Tudi v povezavi s povabilom papežu Leonu XIV., naj obišče Slovenijo, se mi je ta povezava zdela še posebej smiselna. Slomšek pooseblja pomemben del slovenske duhovne in kulturne dediščine. Zato sem se ga spomnil kot duhovne osebnosti, s katero bi lahko Slovenijo predstavili tudi na tej ravni.

Križ je narejen iz lesa 200 let starega kozolca. FOTO: Osebni arhiv

Sprva sem izbral drug citat. V nadaljnjem usklajevanju pa se je Protokol Republike Slovenije odločil za stavek: »Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen.« Menim, da je bila ta izbira zelo posrečena. Besede povezujejo resnicoljubnost in pravičnost – dve temeljni vrednoti, ki sta pomembni tako v osebnem življenju kot pri javnem delovanju. Ta misel se mi zdi primerna kot sporočilo papežu in hkrati izraz slovenske identitete.

Med izbranimi darili pa je bila tudi vaša knjiga Ave, Crux alba, monografija o insignijah, uniformah in dokumentih Suverenega malteškega viteškega reda. 

Knjiga je obsežna monografija o zgodovini Suverenega malteškega viteškega reda, s posebnim poudarkom na njegovih insignijah, uniformah in dokumentih. Dokumentira vidike zgodovine reda, ki v takšni obliki doslej še niso bili celovito objavljeni. Kot vitez reda v Sloveniji sem si osebno želel dokumentirati več kot 800-letno zgodovino malteškega reda na Slovenskem in jo ohraniti za prihodnje rodove.

Naslovnica monografije. FOTO: Jožef Pavlič

Papež Leon XIV. je bil še pred izvolitvijo za papeža, ko je bil kardinal Robert Francis Prevost, sprejet v Suvereni malteški viteški red. Ta povezava z redom in njegova dolga zgodovina v Sloveniji sta predstavljali dodaten vsebinski poudarek. Na predlog Protokola Republike Slovenije je bila knjiga izbrana kot reprezentativno državno darilo.

Kako kot umetnik na povsem človeški ravni doživljate dejstvo, da je papež prejel vaši darili?

Kot umetnika me seveda zelo osrečuje in navdaja z velikim ponosom, da je papež Leon XIV. prejel moja dela. Obenem upam, da bo križ nekoč nosil. Morda je zanimivo omeniti, da sem imel doslej priložnost nekaj izdelati že za tri papeže. Vsaka od teh nalog je bila na svoj način posebna in povezana z veliko odgovornostjo.

Natančnost in doslednost pri delu. FOTO: Osebni arhiv

Če pa sem povsem iskren, je bil zame osebno najlepši trenutek veselja ob tem obisku predvsem predaja knjige Ave, Crux alba. Pri nastajanju te knjige sem delal štiri leta. Vanj je bilo vloženega izjemno veliko časa, raziskovanja, strasti in osebnega prepričanja. Ustvariti takšno knjigo ne pomeni le zbrati znanja, temveč tudi ohraniti zgodovino in jo približati prihodnjim generacijam. To, da se je Republika Slovenija s tem delom lahko predstavila v Vatikanu in pri papežu Leonu XIV., doživljam kot izjemno čast. V veliko zadovoljstvo mi je, da je celotno poglavje v knjigi posvečeno Slovenski asociaciji malteškega reda in njenem humanitarnem udejstvovanju.

Predsednica države Nataša Pirc Musar s soprogom na obisku pri papežu, ko mu je med drugim izročila monografijo in lesen križ. FOTO: Vatican Media

Križ in knjiga zame predstavljata dva različna, vendar tesno povezana vidika mojega ustvarjanja. Križ je unikatno umetniško delo, ki združuje slovensko zgodovino, rokodelsko umetnost in duhovnost. Knjiga pa je rezultat večletnega znanstvenega in dokumentarnega dela, posvečenega kulturni dediščini malteškega reda.

Dejstvo, da sta obe deli našli pot do papeža, zato zame ni le osebno priznanje, temveč tudi priznanje slovenski umetnosti, kulturi in zgodovini.