V Ljubljani se že vrsto let soočamo z njeno prenovo in ob tem žal tudi s slabimi rešitvami. Nanje je od leta 2008 opozarjal arhitekt Milan Zdravko Kovač v sodelovanju s Petrom Kerševanom in predla-
gal alternativne rešitve, ki ohranjajo in vključujejo dragocene arheološke najdbe. Z njimi je namreč Ljubljana zelo bogata, s tem pa tudi njena zgodovina.

Tandem Kovač-Kerševan

Pri Slovenski matici je izšla knjiga Izgubljena Ljubljana, v kateri arhitekt Kovač predstavlja izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši s koliščem na Špici, predvsem z vidika možnega vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane. Opozarja na pomen ohranjanja dragocene mestne dediščine in podaja predloge za ureditev pomembnih ljubljanskih lokacij; tudi za postavitev novih spomenikov nekdanjim prebivalcem, ki so sooblikovali mesto: trnovskim solataricam, čevljarjem, Kurji vasi kot pozabljenemu predmestju Ljubljane …

Tovrstne projekte sta petnajst let neutrudno in pro bono snovala arhitek...