Ob tej priložnosti bo danes, v ponedeljek, 10. marca 2025, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Štefana na Gomilskem škofijska slovesnost z mašo in križevim potom, ki jo bo daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Že prvi dan marca pa je škof Škofije Celje msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, ki je obiskal pokopališče žrtev 2. svetovne vojne v Gradcu, kjer so pepel ubitega Izidorja stresli v skupni grob. Na grobu je molil in prižgal svetoletno svečo, ob kateri se škofija povezuje v molitvi za živa krščanska občestva, spravo, duhovniške poklice in beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Završnika.

Zgodba poguma, nesebičnosti in vere

Zgodba mladega slovenskega duhovnika Izidorja Završnika (1917–1943), slovenskega Maksimilijana Kolbeja, je zgodba poguma, nesebičnosti in vere, so zapisali na spletni strani Župnije Braslovče. Rodil se je 4. aprila 1917 v skromni družini očeta krojača in cerkovnika Vinka in matere Lucije, rojene Kosmelj, na Gomilskem kot drugi od sedmih otrok. Obiskoval je gimnazijo v Mariboru in v tem času že pesnil, dramatiziral Cankarjevega Šimna Sirotnika, za časopise pa ilustriral Jurčičevega Jurija Kozjaka in Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Izjemna bistrost in predanost sta ga vodili v duhovniški poklic.

Zaradi slepiča v duhovnika posvečen pozneje

Po šolanju v mariborskem semenišču bi moral biti na cvetno nedeljo leta 1941 z ostalimi diakoni iz mariborskega bogoslovja predčasno posvečen v duhovnika, a se je to – zaradi operacije slepiča – zanj zgodilo šele mesec dni pozneje, 11. maja 1941, ko je bil Maribor že pod nemško okupacijo. Dan pozneje je imel v domači Župniji Gomilsko novo mašo brez zunanjih slovesnosti. Nato je, kljub nevarnosti, kot župnik na Gomilskem in v Št. Pavlu ob Preboldu neutrudno skrbel za vernike, jim delil zakramente in pomagal preganjanim. Tvegal je lastno življenje, ko je ljudi skrivaj oskrboval s prepustnicami, da so se lahko izognili nacističnemu preganjanju.

Trske so mu zabijali za nohte

Na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 1942, so gestapovci med mašo vdrli v zakristijo, ga aretirali (pred blagoslovom je prestrašene vernike opogumil: »Potrpite. Ne obupavajte. Svoboda pride.«) in ga odpeljali v zloglasni celjski zapor Stari pisker. Mučili so ga in zasliševali, a se ni uklonil. Izidorjeva sestra Ana je pričevala: »Enkrat tedensko smo mu nesli sveže perilo. Čakali smo, po dveh urah smo večkrat dobili krvavo perilo.« Ko so ga zgodaj jeseni 1942 vnovič zaprli, je sotrpinu Francu Puncerju šepetaje povedal: »Vso noč sem visel obešen za roke. Če sem se povsem stegnil, sem s konci palcev dosegel tla. Trske so mi zabijali za nohte.«

Namesto Franca Žvana

Nato so ga preselili v mariborske zapore. Na pustni torek, 9. marca 1943, sta ga lahko obiskala oče in sestra Ana, ki ju je prosil, naj mu prihodnjič prineseta čevlje, saj je upal, da ga bodo poslali v koncentracijsko taborišče. Nacisti so v tem času izbrali talce za usmrtitev – vsakega desetega v vrsti. Ko je Izidor videl, da je izbran mladi, komaj 20-letni sojetnik Franc (Franček) Žvan iz Hoč, mu je nesebično odstopil svoje mesto (»Fant, ti si še mlad. Vso bodočnost imaš pred seboj.«) in tako rešil njegovo življenje. Na pepelnično sredo, 10. marca 1943, so nemški vojaki na dvorišču mariborskih zaporov ustrelili 25 talcev – med njimi tudi Izidorja Završnika.

Zmagovita ljubezen

Kot so še zapisali v Župniji Braslovče, je Izidorjeva sestra Ana ob novici o njegovi smrti dejala: »Čisto njemu podobno.« Sošolec in sobrat Franc Puncer pa je bil prepričan, da je Završnik umrl mučeniške smrti, »usmrtili so ga, ker je bil duhovnik, ker je delil zakramente in imel vpliv na ljudi«. Završnik ostaja simbol nesebične ljubezni do bližnjega in pričevalec vere, ki je dal življenje za drugega. Ob stoletnici njegovega rojstva je Karel Gržan o njem napisal roman Zmagovita ljubezen, ki ohranja spomin na njegovo izjemno življenjsko pot. »Kot dušni pastir se je z vso vnemo žrtvoval, ko je neutrudno vršil duhovniška opravila v več župnijah,« je o njem še povedal Puncer.

Božji služabnik Izidor Završnik, prosi za nas!

Povojni župnik v Zrečah Maks Ledinek, ki je bil v istem mariborskem zaporu kot Završnik, se je tistega usodnega dne spominjal takole: »Čez čas je prišel v našo celico 91 duhovnik Izidor Završnik, ki je bil zaprt od decembra 1942. 10. marca so prišli ponj in še po enega, partizana. Naj vzameta vse s seboj, so rekli. Vedela sta, da ju peljejo na streljanje. Prosil me je, naj mu dam še odvezo, in partizan tudi. Obema sem dal odvezo. Čez dve uri so ju na dvorišču ustrelili.« Priporočajmo slovenskemu mučencu naš narod, prosimo za odpuščanje in spravo ter ga posnemajmo v ljubezni do bližnjega, vabijo v Župniji Braslovče. Božji služabnik Izidor Završnik, prosi za nas!

Spomin, ki vse bolj živi in navdihuje

Včeraj, 9. marca, popoldne je bilo svetoletno romanje Dekanije Celje – Nova Cerkev v celjsko stolnico in spominski dan Božjega služabnika Izidorja Završnika. Lani pa je celjski škof Matjaž ob drugi izdaji knjige Zmagovita ljubezen poudaril: »Spomin na mladega duhovnika z Gomilskega, ki je v krutih dneh okupacije in bratomorne vojne z darovanjem svojega življenja iz ljubezni do bližnjega izpričal moč krščanske vere v usmiljenega Boga, med nami vse bolj živi in nas navdihuje. Naj postane njegova življenjska daritev tudi nam vir zaupanja v Božje usmiljenje, njegov zgled pa spodbuda, da si bomo bolj prizadevali za ohranjanje dostojanstva človeškega življenja in spravo v slovenskem narodu.«

---

Molitev za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Završnika:

Nebeški Oče,

duhovnik Izidor Završnik

je med vojno prostovoljno stopil

na mesto drugega obsojenega zapornika

in mu z darovanjem svojega življenja rešil življenje.

Prosimo te, usliši naše prošnje za njegovo beatifikacijo,

da nam bo njegova daritev moč in spodbuda

za zastonjsko ljubezen do bližnjega

in bomo tako gradili civilizacijo ljubezni.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.