Izjavo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, ki so jo naslovili Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo … so sopodpisali dr. Matija Ogrin iz Nove Slovenske zaveze, dr. Janez Juhant (Združeni ob Lipi sprave), Romana Bider (Vseposvojitev) in Vlasta Doležal Rus (Prebudimo Slovenijo).

Nasilna zmaga revolucije, množični umori ...

V izjavi opozarjajo, da je konec 2. svetovne vojne Slovencev prinesel tudi nasilno zmago revolucije, izvajanje množičnih umorov, političnih sodnih procesov in revolucionarno poškodovanje slovenskega naroda v komunistični Jugoslaviji.

Slovenija z osamosvojitvijo prekinila s totalitarnim sistemom

Ob tem civilnodružbene organizacije, ki si prizadevajo za spravo v razklanem slovenskem narodu in za uveljavitev standardov demokratične Slovenije, poudarjajo, da je Slovenija z osamosvojitvijo prekinila z nekdanjim totalitarnim sistemom in postala samostojna demokratična država.

Zavezana standardom za uveljavljanje človekovih pravic

»S sprejemom v EU in z vstopom v OZN je zavezana pravno-demokratičnim standardom za uveljavljanje človekovih pravic skladno z vsemi resolucijami teh skupnosti,« so zapisali podpisniki izjave.

Revolucija je razklala družine in narod

Ta demokratični okvir od odgovornih v državi terja, da priznajo mednarodno sprejeto in z dokumenti podprto dejstvo, da je bilo pri nas v času 2. svetovne vojne veliko trpljenja in žrtev tako zaradi osvobodilnega boja kot revolucije, ki je razklala družine in slovenski narod, ki je med vojno in revolucijo izgubil skoraj desetino prebivalstva, opozarjajo.

Priznanje zločina in poimenovanje krivcev

»Čez 20.000 med in po vojni zunajsodno pomorjenih terja priznanje zločina in poimenovanje krivcev. Slovenija je zaradi revolucije po vojni izgubila še več 10.000 ljudi, ki so se razselili po svetu; večina jih je bila kulturna, politična in gospodarska elita slovenska naroda,« so nadaljevali podpisniki izjave.

Dolg, ki ga je država dolžna poravnati

In še, da zakoni, ki bi žrtve revolucionarnega nasilja sprejeli v zavest demokratične Slovenije, niso bili nikdar sprejeti, ta dolg do pokojnih in živih pa je država dolžna poravnati. Njena obveza je, da – kot fašistične in nacistične – obsodi tudi komunistične zločine in prizna žrtve vseh treh nasilnih režimov.

Žrtve revolucije v polnosti sprejeti v narodovo skupnost

Po njihovem je obsodba zločina pogoj za priznavanje nedolžnosti žrtev in za njihovo pravno, politično in človeško rehabilitacijo. Tudi mednarodne in narodne obveze, ki jih je Slovenija sprejela, terjajo, da se tudi žrtve revolucije v polnosti sprejme v narodovo skupnost.

Konec vnaprejšnjega izključevanja ljudi

»Rehabilitacija pomeni konec kakršnega koli vnaprejšnjega izključevanja ljudi zaradi njihove dejanske ali domnevne protirevolucionarne usmerjenosti, če jim ni bila sodno dokazana osebna krivda za kako zločinsko dejanje. To velja za večino med in po vojni zunajsodno pomorjenih,« izpostavljajo podpisniki.

Poziv državnim oblastem

Zato državne oblasti pozivajo, naj zaradi pravnih aktov, ki ščitijo izginule osebe in njihove svojce, še bolj pa zaradi etične in civilizacijske dolžnosti do slovenskega naroda, zagotovijo javno državno evidenco vseh žrtev komunističnega nasilja, zakonsko obsodbo zločinov revolucije in rehabilitacijo zunajsodno pomorjenih, dostojen pokop ekshumiranih žrtev po željah svojcev v Ljubljani.

Vrnjeno dobro ime, javni spomin in grob sredi med nami

»S temi tremi koraki bo pobitim vrnjeno, kar jim pripada: dobro ime, javni spomin in grob sredi med nami. Življenja jim ne moremo vrniti. Lahko pa se pobiti vrnejo v zavest in srca Slovencev z navdihom miru in sožitja,« so še zapisali predstavniki štirih civilnodružbenih organizacij.

Pot do osvoboditve travm

In končali, da je obsodba zločinov pot do osvoboditve travm posameznikov, družin in celotne narodne skupnosti, kar je pogoj za zdrave medosebne odnose. Kajti skrajni čas je, da travme nasilja zavestno razrešimo in naslednikom omogočimo upanja polno prihodnost.