V krmilnici za ptice se je nekega dne pojavila nenavadna gostja, temna, skoraj črna sinica. Značilna bela lica, ki krasijo to vrsto, je imela temno siva, rumena barva na oprsju pa je zamolkla, pokrita s črnim poprhom komajda prosevala skozi črnino. Temna sinica, bila je samica, je bila v nenavadni črnini redna gostja krmilnice ves teden. Opazil sem, da je bila dopoldan temnejša, proti večeru pa so bile njene prave barve nekoliko opaznejše, kot da je del črne barve z nje odpadel. Marsikdo bi se vprašal, kaj se je zgodilo z njo ali kaj je vzrok za nenavadno obarvanost. Tiste dni so vladale razmeroma nizke temperature, zato sem takoj dojel, kaj je vzrok za nenavadno obarvanost. S počrnelimi pticami sem se namreč v preteklosti že spoznaval. Pred desetletji sem v hudi zimi prijel v roke premrlega samca kalina, ki je ždel v grmu v Tivoliju. O njegovi živo rdeči barvi je bilo komajda kaj sledu, kajti ptič je bil skoraj popolnoma črn. In ne samo to. Dišal je po dimu in tudi moje roke so potem ...