Ačkove pesmi v skupnem trajanju dobrih štirideset minut sta posnela baritonist Janko Potočnik in organist Marko Petrušič, štiri božične, pet postnih, dve velikonočni, ena od njih marijanska, binkoštno pesem, glasbeno vsebino pa zaokroži pet šmarničnih napevov. Segla sta po skladbah, ki so leta 1999 izšle v Ačkovem zborniku, posnela pa sta jih septembra letos v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani, kjer so na koru orgle Škofijske orglarske delavnice Maribor iz leta 2000.

Ačkove pesmi sta posnela baritonist Janko Potočnik in organist Marko Petrušič.

Oba izvajalca, izkušena in vsestranska akademska glasbenika, dejavna tudi v cerkveni glasbi, baritonist Janko Potočnik z izdatnim in pripovedno izraznim baritonom ter organist Marko Petrušič s premišljenim izkoristkom orgel v sicer spremljevalni vlogi, sta zapela in zaigrala pesmi, ki jih je skladatelj namenil za izvajanje otroških zborov. Ačkov značilni občutek za pripovednost kitične pesmi dopolnjujejo skladbe z nadihom korala in značilna harmonizacija korala, ki jo je skladatelj v svojem času redko obvladal. Besedila skladb izhajajo iz uporabnostne religiozne lirike, največ Ačkovega sobrata p. Krizostoma Sekovaniča in nekaterih v naši cerkveni glasbi prav tako znanih pesniških imen, med besedili pa so tudi parafraze svetopisemskega citata in pesem slednica Mati žalostna je stala.

Plošča je v nakladi 300 izvodov izšla pri Založbi Salve, kjer je naprodaj za 12 evrov. Snemalec je bil Jakob Čuk. Na kakovostnem posnetku je oblikoval pregleden tonski prostor, v njem pa ob poslušanju vendar pomislimo na enotnejšo navzočnost pevskega glasu in orgel, ki jih slišimo oddaljene, »spremljevalne.« Ploščo spremlja grafično preprosta (Gabriel Klančar) in uredniško nedorečena priloga s kar prezgoščenimi življenjepisi skladatelja in izvajalcev, s skromnim grafičnim portretom skladatelja, brez besedil posnetih pesmi. Izvajalca – hkrati tudi pobudnika izdaje – na plošči, na obeh straneh priloge in na hrbtu izdaje nista navedena, iz priloge ne izvemo za snemalca in oblikovalca, za skupno minutažo, za morebitnega lektorja, za lokacijo in čas snemanja, kje so prilogo in zgoščenko natisnili … (urednik ali odgovorni za izdajo nista navedena).

Starejša generacije pevcev naših cerkvenih zborov ali predpevcev občestvenega petja se spominja Ačkovih pesmi, ki so bile pred desetletji stalni repertoar predvsem otroških zborov, največ božične, a tudi vznesenega cerkvenega občestva. Pobudo za posnetek obeh izvajalcev in uresničitev zamisli z založbo pri poslušanju ob spominu na skladatelja razumemo kot pobudo za izvajanja Ačkove glasbe. Premalo jo poznamo in izvajamo. Otroški zbori bodo njegove pesmi radi peli, in zakaj ne bi po marsikateri s te plošče segli tudi mešani zbori in je z orglami zapeli. Zakaj pa ne kdaj tudi vzneseno enoglasno?

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (4/2024).