Grški pridevnik »izvoljeni, izbrani« (gr. eklektós) ter vzporedni hebrejski samostalnik »izvoljenec« (hebr. bāḥîr) obsegata širok pomenski spekter. Pridevnik »izbrani« zaznamuje kvaliteto s podobo rejenih krav (1 Mz 41,4) ali varnost s podobo bojne moči (2 Mz 14,7) in tako predstavlja blagostanje. Izvoljenost zaznamuje odnos z Bogom, ki ga Bog sklepa z očakom Abrahamom (Ps 104,6), preroškim voditeljem Mojzesom (Ps 105,23), kraljem Davidom (Ps 88,4) ter z vsem Božjim ljudstvom (Iz 45,4). Obenem izbranost simbolno zaznamuje skrivnost (Job 37,11) in izvoljeni gradnik svetišča (Ezr 5,8) oz. skupnosti (1 Pt 2,4).

Izvoljeni nedvomno zaznamuje Mesija (Lk 23,35), a tudi vernike (Rim 8,33), katerim Bog pripravlja odrešenje. Bog kliče svoje izvoljene, rešuje (Ps 104,43), varuje (Mdr 3,9), nudi blagostanje (Ps 105,5) ter blagoslov v deželi (Iz 65,9). Izvoljenost kot pot odrešenja pa pomeni, da izvoljeni sprejme in odgovori na klic (Mt 22,14), ki ga poveže z Jezusovo darovanjsko zgodb...