Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Jakob Reinprecht, stiški opat 1603–1626

Objava: 26. 06. 2025 / 10:45
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.06.2025 / 13:30
Jakob Reinprecht, stiški opat 1603–1626
Leseni kipi oltarja sv. Ane iz podružnične cerkve sv. Nikolaja, ki jo je dal opat Reinprecht prezidati in opremiti z novimi oltarji. FOTO: Tadeja Petrovič Jerenina

Jakob Reinprecht, stiški opat 1603–1626

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so v petek, 20. junija, odprli razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«.

Z razstavo, katere avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, se pridružujejo projektu Barok v Sloveniji, ki ga je zasnoval prof. dr. Matej Klemenčič.

Žlahtnih 23 let opat

Na razstavi so se v Muzeju krščanstva na Slovenskem odločili predstaviti življenje in delo stiškega opata Jakoba Reinprechta. Samostan je triindvajset let (1603–1626) »vodil s srečno roko«, kakor je dal sam zapisati na svoj nagrobnik, ki ga lahko občudujemo v stiški baziliki, in kot pomemben cerkveni dostojanstvenik zgodnjega 17. stoletja utiral pot baročni umetnosti na Kranjskem. Stiški kronist Pavel Pucelj je v kroniki Idiograophia (1719) Reinprechta, pod katerim je stiška opatija znova zaživela, označil za dragulj opatov, ščit opatije, varstvo vere, steber Cerkve, strelo krivovercev, temelj samostana, hladilo trpljenja, pomoč revnih, tolažbo duhovnikov. Polihistor Janez Vajkard Valvasor pa ga v VIII. knjigi Slave vojvodine Kranjske hvali kot odličnega graditelja in podpornika učeče se mladine na l...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh