Ko se pogovarjamo v krogu staršev, zakoncev ali v moški skupini, vedno pridemo do sklepa, da živimo v precej zmedenih časih. Lahko bi rekli kot Pridigar: »Ozrl sem se in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem …« (Prd 4,1)

Skrbijo nas naravne katastrofe, ki so vedno bolj pogoste. Občutek je, da ves svet nezadržno drvi v katastrofo, ker nobenih naravnih zakonov ne spoštujemo več.

Še bolj nas skrbi vojna v Ukrajini, ki ji nikakor ni videti konca. V tem globaliziranem svetu smo hočeš nočeš vsi nekako vključeni v ta spopad. Pri tem še zdaleč ne gre v prvi vrsti le za to, kdo bo nadzoroval večji ali manjši košček Ukrajine. To je vojna med dvema različnima vrednostnima, političnima, kulturnima, ideološkima in vojaškima sistemoma. Rusija in ZDA se predvsem na račun vseh Ukrajincev lahko v nedogled gresta to vojno, dokler to odgovarja njunim interesom. »Prizadevanje za mir« je zgolj puhlica, dejansko pa gre za »politiko upravljanja konflikta«. Ceno plačajo seveda...