Zakaj Budnica? »Budnica je bila beseda, napisana na vabilo za naš shod na Kongresnem trgu v Ljubljani, potem ko se je nabralo toliko stvari, da je bilo treba uporabiti to besedo. Včasih je že zarja, se že svetlika, se že sluti sonce na obzorju, pa še trdno spimo in se ne zbudimo, dokler ne zazvoni ura. Budnica je namenjena temu. Stvari so šle že prek roba in budnica je potrebna,« je poudaril trikratni slovenski premier. Budnica je po njegovem potrebna tudi, da se zavemo, da morajo biti stvari, ki niso bile storjene, vendarle enkrat narejene, in da moramo nadoknaditi, kar je bilo zamujeno ob osamosvojitvi.

Ni vse demokratično, kar se kot to prodaja

Kdor je prebral knjigo dr. Jožeta Pučnika, ki govori o tehnologiji demokracije, je nadaljeval Janša, mu je jasno, da je – po Churchillu – demokracija sistem, ki je »slab, toda najboljši doslej, saj dopušča, da glas ljudstva pride do izraza«, a hkrati tudi sistem, ki se ga da izrabiti. Ni vse, kar se prodaja kot demokratično ali kar nastane pod postulati parlamentarne demokracije, tudi dejansko demokratično. Za to, da lahko večina demokratično odloča, morajo biti izpolnjeni pogoji.

Splošna volilna pravica

»Ko smo šli leta 1990 prvič na večstrankarske volitve, je imela nekdanja Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi oblikovanih pet kriterijev, na podlagi katerih se da ugotoviti, ali je nek sistem, ki se proglaša za demokratičen, tudi dejansko tak. Prvi pogoj je splošna volilna pravica, ki je bila, ko smo šli prvič na volitve, le za dve tretjini takratne skupščine. Volili smo tri zbore, dva s splošno volilno pravico, tretji pa se je volil samo v podjetjih oziroma takratnih tozdih, kjer je partija ohranila 80- do 90-odstotno večino,« je opozoril Janša.

Enak dostop do volivcev

Torej na prvih večstrankarskih volitvah ključni pogoj za to, da je nek proces demokratičen, ni bil v celoti izpolnjen. Bil je dvotretjinsko, tretjinsko pa ne, kar je po Janševem ključni razlog, da Demos ni imel dvotretjinske večine za spremembo ustave in je marsikaj, ob kar se vedno spotikamo, ostalo do danes. Drugi pogoj je, da imajo vsi, ko sodelujejo s pasivno volilno pravico biti voljeni, približno enak dostop do volivcev, torej jim lahko na podlagi enakih kriterijev predstavijo svoj program.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Nepristranska volilna tehnika

Tretji kriterij je nepristranska volilna tehnika: da so volilni odbori in komisije sestavljeni tako, da ena politična opcija tam nima prevladujoče večine, ki potem izglasuje, ali je nekaj veljavno ali ne. Prve volilne komisije leta 1990 v Sloveniji so bile domala vse imenovane od enopartijske skupščine pred volitvami. Nadzor je bil ponekod – na podeželju – boljši, ponekod – v mestih – pa ga sploh ni bilo, ker Demos tam še ni bil organiziran, je poudaril Janez Janša.

Začetek postavi temelje

»Nikoli ne bomo vedeli, kako je Milan Kučan takrat zares zmagal in koliko so Jožeta Pučnika ogoljufali pri štetju. Bilo je ogromno pritožb, a je bilo na Republiški volilni komisiji vse zavrnjeno, ker v njej Demos ni imel nikogar. To je bil začetek in začetek postavi temelje. Nedavno je bila spet obnovljena Državna volilna komisija, ki je bila doslej vedno imenovana v času, ko je imela tranzicijska levica absolutno večino v parlamentu. SDS, ki je na zadnjih volitvah dosegla skoraj tretjino poslancev, ima v njej enega predstavnika, morala pa bi jih imeti tretjino, da bi bilo uravnoteženo,« je izpostavil Janša.

Nekaterih nujnih sprememb še nismo naredili

Naše prve volitve imenovati svobodne in poštene – je nepošteno, je nadaljeval. Bile so svobodne v smislu, da je šel lahko vsak volit za dva zbora, ni pa bilo splošne volilne pravice za eno tretjino, in prejšnja oblast si je avtomatsko v tem zboru rezervirala toliko glasov, da je lahko preprečevala vse resne spremembe. In nekaterih, ki bi jih morali takrat storiti, še vedno nismo naredili.

Spotikamo se ob ostanke preteklosti

»In zato tranzicija v Sloveniji ni dokončana in se še vedno spotikamo ob ostanke preteklosti. Vselej je tako: če nekaj ostane, bo ostalo toliko časa, dokler tega ne popravite. Posledica je, da imamo nekatere podsisteme nereformirane, denimo sodstvo. Sodniki, ki jih je imenovala partija, so dobili večino v sodnem svetu in zdaj sami sebe imenujejo. In ponekod imate že tretjo ali četrto generacijo z istim priimkom. Ne gre le za politično nehigieno, gre tudi za klasični klientelizem, ki se ga drugod po svetu, zlasti v državah EU, preprečuje že na ravni sistemske zakonodaje,« je opozoril Janša.

Brez svobode govora ni demokracije

Dotaknil se je še svobode govora, temeljne človekove pravice, ki omogoča demokracijo. Brez svobode govora imate namreč lahko vse ostalo, pa ni demokracije, kajti če se ne moreš izraziti in povedati stvari, potem imaš lahko vse inštitucije, lahko so vsi v zlatih pisarnah in z zlatimi napisi, pa to ni demokracija. Prvak SDS je ob tem omenil perečo zadeva Trenta, pri kateri se prav tako kaže, kako pomembna je svoboda govora.

Največ razveljavljenih sodb na ESČP

»Malodane vsi novinarji so postavljali vprašanja, iz katerih je bilo razvidno, da se jim zdi nedopustno, da smo mi sploh nasprotovali imenovanju senata. Torej se niti braniti ne smeš, ker če se braniš, ne spoštuješ inštitucije. Mimogrede: sodstvo v Sloveniji je bilo doslej v sami špici po številu sodnikov na prebivalca v Evropi in imelo hkrati daleč največ razveljavljenih sodb na ESČP zaradi kršitev človekovih pravic. Tudi na vseh anketah je ugled te inštitucije pod 20 %,« je podčrtal Janša.

Trajni mandat sodnikov je velik problem

Pravijo sicer, da je tudi ugled politike nizko, in Janša se strinja, da imamo velike težave v našem sistemu demokracije, a vseeno so vsaka štiri leta volitve in politiki so voljeni, sodniki pa imajo trajni mandat in to je po njegovem velik problem. V Sloveniji ne bo demokracije, dokler tega podsistema ne bodo reformirali, »jaz se še lahko branim, poznam pa veliko ljudi, ki se niti ne morejo braniti,« je izpostavil Janša.

Koliko mlade generacije sploh vedo?

Pred dnevi je bil s kolegi iz osamosvojitvene vlade na pogovoru z dijaki mariborske Gimnazije A. M. Slomška o času osamosvojitve. Debata je tekla tudi o tem, koliko generacije, ki rastejo v desetletjih samostojne Slovenije, sploh vedo o tem, kako je nastala. In ugotovili so, da dijaki te gimnazije vedo še kar veliko, a izključno zato, ker jim učitelji zgodovine povedo kaj tudi mimo tega, kar piše v učbenikih. Na večini ostalih šol pa je, tako Janša, to porinjeno nekam proti koncu leta, da se do tja sploh ne pride.

Protiznanstveni woke koncept v šolah

»Tudi v šolstvu je potrebna reforma, korenitejša kot pred 20 leti, ko vsaj ni bilo učiteljev, ki bi trdili, da sta spola enaka. Zdaj jih imate. V slovensko in nasploh zahodno šolstvo se vnaša protiznanstveni woke koncept, otroke se skuša učiti nekaj, kar je skregano z znanostjo, z naravnimi danostmi. Ideologija LGBT se forsira v šole. Kot je nedavno dejal nek poslanec v Evropskem parlamentu: ko si otrok, misliš, da si marsikaj; jaz sem tudi mislil, ko sem bil majhen, da sem pirat, pa mi starši zato niso porezali enega očesa,« je plastično ponazoril predsednik prejšnje vlade.

Čez desetletje bo zahodni svet bolj normalen

In nadaljeval, da imamo tudi v Sloveniji Ustavno sodišče, ki mirno ruši norme, zapisane v ustavo, ali nekaj, kar je bilo z velikansko večino izglasovano na referendumih; in temu pravijo: svet gre naprej. A kar se tiče različnosti spolov, ni šel svet nič naprej. Odkar človeštvo obstaja, sta spola različna, biti morata enakopravna, ne moreš pa si sam izmisliti, ali si moški ali ženska. To je ne le demagoško, tudi protiznanstveno, in na takšnih norostih uničujejo zahodno civilizacijo, je podčrtal. Je pa na volitvah v ZDA prišlo do preobrata in bo čez desetletje zahodni svet bistveno bolj normalen, kot je zdaj.

Kaj se da storiti do volitev?

In kaj se torej da storiti do volitev? Ne le veliko, da se narediti vse, je odvrnil prvak opozicije, kajti vsak pridobljen glas je pot k spremembam. »Temeljni rezultat budnice mora biti, da nas je vse več. In mislim, da nas je vse več,« je dejal in spomnil na razplet zadnjih evropskih volitev, na katerih je SDS dobila štiri mandate, več kot vse vladne stranke skupaj z vsem denarjem, z vso oblastjo, z vsemi mediji, z vso podporo, z vso manipulacijo – pa še ob nadpovprečni volilni udeležbi povrhu.

Ne nasedati novim obrazom

»Torej se da, le veliko ljudi, ki je doslej ostajalo doma, se mora zbuditi in ne nasedati novim obrazom. In se je že začelo: zdaj je dovoljeno kritizirati Goloba, svobodnjake in vlado, le da je treba vedno dodati še nas. Formula je ta: vlada je res zanič, tega ni možno več zanikati. Ampak opozicija je ista, vsi so isti, rabimo nekaj novega. Ta trik je bil uporabljen že tolikokrat, da upam, da ne bo držal več. Če pa bo spet prijel, bo cena še višja. In potem bo, kot je nekdo zapisal na omrežju: perem tudi ponoči, da spomnim sosede, koga so volili,« je Janša nasmejal avditorij.