Januar je tradicionalno tudi mesec verskega tiska. Po eni strani je to čas, ko se lahko vprašamo, koliko svojega časa posvetimo branju dobrih vsebin, ki nam res nekaj dajo, po drugi strani pa tudi, koliko podpiramo katoliške medije, ki so v celoti odvisni od naročnikov in kupcev posameznih izvodov.

Doma v Rakitni me je Družina spremljala od mladih nog. Ko sva se z ženo pred 23 leti poročila, sva želela, da je Družina tudi del najinega novega doma. Priznam, ob službi in otrocih velikokrat ni bilo časa, da bi kaj več kot zgolj preletel posamezno številko. A zavest, da je Družina osrednji in edini katoliški tednik na Slovenskem, prek katerega sva povezana s celotno Cerkvijo doma in po svetu, je bila odločilna, da je vedno bila del najine družine, čeprav bi ob kreditu in drugih stroških logika narekovala drugačno odločitev.

Danes, ko opravljam tudi službo odgovornega urednika, še bolj čutim pomen Družine. V času močne razpršenosti v družbi in marsikdaj tudi znotraj Cerkve je tednik Družina...