Začetek februarja ostaja v francoskem Boredeauxu zapisan kot spomin na čudež, ki ga je navzoči duhovnik opisal kot Jezusovo spodbudo, »da bi nas spomnil, da je resnično z nami /…/ in da bi uresničevali kreposti, saj jim je podelil veliko milost.« V pričevanjih beremo, da je duhovnik Delort v kapeli samostana novoustanovljenega reda Svete družine izpostavil Najsvetejše. Iz tabernaklja je vzel hostijo in jo položil v monštranco. Tedaj je za hip izginila, prikazala pa sta se dva polkrožna dela hostije, nato pa doprsje izjemno lepega moškega, starega okrog trideset let, svetlih las, ki so mu v kodrih padali na ramena, okrog katerih je bil položen šal temno rdeče barve. Njegova leva roka je počivala na srcu, desno pa je iztegnil v blagoslov zbranih v kapeli. Nekatere izmed prič so opisovale videnje, vsi pa so govorili o bleščeči svetlobi, ki je osvetlila prostor. Eden izmed navzočih je zapisal, da je zaslišal Jezusov glas: »Jaz sem Ta, ki je.« Podoba je bila vidna vse do tedaj, ko je duhovn...