Dragi bratje in sestre v Kristusu, praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Bog se je v Jezusu Kristusu razodel kot Bog življenja, kot Bog, ki vidi stisko svojega ljudstva, ki je vstopil v človeško zgodovino, ki je »vzel nase naše slabosti in si naložil naše bolezni« (Mt 8,17), da bi lahko človeška narava po njem dosegla novo življenje.

Velika noč je prehod iz starega v novo, iz smrti v življenje, iz zemeljskega v večno, pri čemer človek ni več prepuščen samemu sebi in svojim umrljivim močem. Vstali je svojim učencem pred odhodom k Očetu obljubil, da bo z njimi »vse dni, do konca sveta« (Mt 28,20). Z vstopom Božjega Sina v človeško meso je človeku v njegovem telesu odprl »novo in živo pot« iz človeškega v Božje (Heb 10,20). To je pot, ki se uresničuje v življenju po njegovih besedah, po poti ljubezni, ki »ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice« (...