Jezus nam je glede sočutja lahko v veliko spodbudo in zgled. V evangelijih je podanih šest primerov njegovega sočutja, med drugim je opisan kot pastir, ki poskrbi za množice: »Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,35-36). Zelo lepo ga opiše tudi Pismo Hebrejcem, kjer je Jezus predstavljen kot veliki duhovnik, ki sočustvuje z vsemi našimi slabostmi, preizkušan v vsem, a brez greha (prim. Heb 4,15).

S to držo, predvsem pa z učlovečenjem, naš odrešenik izrazi popolno bližino človeku in ga po njej tudi odrešuje. Jezus je namreč trpel na treh ravneh: na ravni odnosov (bil je zasramovan in zapuščen), na čustveni (bil je nerazumljen, kritiziran, zasmehovan in obsojen) in telesni ravni (bil je opljuvan, pretepen in križan). Ker iz lastne izkušnje ve, kaj pomeni trpeti, padati in ponovno vstajati po življenjskih padcih, se je sposoben v tem vživeti v nas, čutiti z nami in odgovarjati na naše preizkušnje tako, da la...