Je pametno kupiti pametno igračo?

Najboljši prijatelj vašega otroka je slogan, s katerim oglašujejo »hišnega ljubljenčka prihodnosti« – pametno robotsko žival za »igro in učenje«. Gre za t. i. pametno igračo, ki posnema pravo žival, se oglaša, hodi, teče, miga z repom, se odziva lastniku in prilagaja svoje vedenje s pomočjo umetne inteligence. Pametne igrače niso novost, z razvojem tehnologije in umetne inteligence pa se vedno bolj prilagajajo otroku in brišejo mejo med resničnim in virtualnim. Kakšen je njihov vpliv na otroško igro in kakšna tveganja prinašajo, nam je povedal Rok Gumzej, socialni pedagog, sodelavec v centru Logout ter voditelj oddaje GG o igranju videoiger na nacionalni televiziji. Pametne igrače niso novost, vendar se z razvojem umetne inteligence njihove zmogljivosti hitro širijo. Kaj danes sploh štejemo za pametno igračo? So igrače, ki svoje odzive prilagajajo sproti. Odzivi pametnih igrač so generirani znotraj nevronske mreže, katere filtre za neustrezne vsebine pogosto lahko brez težav obideš. Naprave se lahko povežejo tudi z drugimi elektronskimi napravami, preko katerih lahko zbirajo določene podatke o otroku (starost, interesi, družinsko okolje, zanimanja …). Pametne igrače so posledično lahko nepredvidljive, mogoče jih je namreč tudi posodabljati. Kaj je največja težava tovrstnih igrač? Največje tveganje vidim v tem, ker se pametne igrače odzivajo na to, kar otrok počne. Otrok namreč zelo težko razloči, ali je to, s čimer se igra, človek ali le igrača. Hitro začne igračo dojemati kot živo bitje, ki je resnično, ima čustva, na katero se lahko naveže. Igrača mu tako začne nadomeščati t. i. čustveno regulacijsko vlogo (kot je npr. vloga hišnega ljubljenčka). Kako pametne igrače vplivajo na otrokovo igro, na razvoj domišljije in socialnih veščin? Za razvojne faze je pomembno, da aktiviramo vsa čutila, torej da se fizično oprijemamo stvari, vohamo, slišimo različne zvoke … Čas pred zaslonom pa fizične interakcije s svetom odvzame. S tega vidika je to zamujanje različnih razvojnih izkušenj. Otroci imajo lahko večje težave z igro: kako se igrati, kako preživeti dolgčas. Težava umetne inteligence so tudi simulacije odnosov. Otroku je ob uporabi te običajno zelo prijetno. Vedno se bo strinjala z njim in bo zelo ustrežljiva. Zaradi tega so njegova pričakovanja o resničnih odnosih v svetu zelo nerealna. Z grajenjem odnosov se učimo samostojnosti, razumevanja, čustvene regulacije, sodelovanja z drugimi, reševanja problemov. Če ima otrok na drugi strani pametno igračo, ki se vedno strinja z njim, potem težko razvije veščine, kako ustvarjati bolj realne odnose. Dodaten problem pametnih igrač je pomanjkanje neverbalne komunikacije. Lahko pametne igrače povzročijo odtujenost od staršev oz. skrbnikov? Tak problem opazimo že pri aplikacijah, ki so sicer zelo pasivne, kaj šele pri pametni igrača, ki se z otrokom pogovarja, ga vpraša, kako se počuti, se zanima za njegov dan itd. Zaradi čezmerne uporabe pametne igrače se lahko pokažejo odtujenost, nezanimanje za druge stvari in aktivnosti, onemogočeno je vzpostavljanje očesnega stika … Stik z resničnim svetom se mu zdi »beden«, saj mu igrača predstavlja bolj ugoden svet. Vse več pametnih igrač uporablja umetno inteligenco za prilagajanje odzivov in vsebin posameznemu otroku. Kakšne priložnosti in tveganja predstavlja ta vidik? Tveganja so čustveno navezovanje in nadomestitev učenja dejanskih sporazumevalnih veščin. Prav tako tudi to, da so igrače v določenih primerih otroku predlagale teme, ki zanj niso bile primerne, saj se jih da zlahka pretentati. Navezovanje na igračo je tudi glavni namen podjetij, ki izdelujejo pametne igrače. Gre predvsem za zaslužek in pridobivanje ogromne količine podatkov o našem otroku. Igrače lahko delujejo tudi na sistemu naročnine – plačaj mesečno naročnino ali pa bo tvoj digitalni prijatelj odstranjen. Kaj bi starši morali vedeti, preden se odločijo za morebiten nakup take igrače? Če bo igrača prisotna v otrokovem življenju, kot starši zelo težko nadzorujemo, kaj otrok s to igračo počne ter kako se z njo sporazumeva, saj pametnih igrač ni osnoval človek, ki bi lahko njeno delovanje preveril in jo naredil brezskrbno varno. Na našem centru odsvetujemo nakup pametnih igrač z umetno inteligenco. Pomembno je, da pri vsaki rabi digitalnih naprav otroka opazujemo. Če si želi prevelikih interakcij s pametno igračo, je to znak, da mu primanjkuje sporazumevanja in da bi mu starši posvetili več časa. Otrok namreč želi graditi odnose, želi nekomu podeliti misli o svojem dnevu … Pametne igrače niso rešitev na dolgi rok. Ko se začne pri otroku graditi zasvojenost, ta ne bo »magično« izginila. Otrok se ne bo nekega jutra prebudil in se odločil, da gre čas preživljat ven s prijatelji. Ker »iti ven« pomeni soočanje s svetom, stresom, z nepričakovanimi situacijami, zato je pomembno, da mu povoda za zasvojenost ne omogočimo ter mu polepšamo otroštvo na drugačne in bolj poučne načine.

Je pametno kupiti pametno igračo?

Je pametno kupiti pametno igračo?

Pametne igrače niso novost, vendar se z razvojem umetne inteligence njihove zmogljivosti hitro širijo. Kaj danes sploh štejemo za pametno igračo?

Micahovi »čudeži«

Nogometaši, ki ob uspehih slavijo Boga

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.