Drugi vatikanski koncil piše v dogmatični konstituciji o Božjem razodetju: »Od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje Sveto pismo, je bila zapisana po navdihnjenju Svetega Duha. Knjige Stare in Nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli ima sveta mati Cerkev na temelju apostolskega verovanja za svete in kanonične, in sicer zaradi tega, ker so napisane po navdihnjenju Svetega Duha in imajo torej Boga za avtorja ter so kot takšne izročene Cerkvi. Pri sestavljanju svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki jih je tako naravnaval, da so ob uporabi svojih sposobnosti in moči – na temelju njegovega delovanja v njih in po njih – kot resnični avtorji zapisali vse to in samo to, kar je on hotel« (BR, 11).

Za pravilno in uspešno razumevanje in razlaganje svetih besedil pa moramo upoštevati tudi literarne vrste. Ista konstitucija torej naroča tudi upoštevanje različnih književnih vrst: »Da namreč pravilno razumemo, kaj je sveti pisatelj s svojim spisom hotel trditi, je treba posvetiti dolžn...