Jeruzalem je sveto mesto za vse: za jude je to Davidovo mesto in mesto templja; za kristjane kraj trpljenja, smrti in vstajenja Jezusa Kristusa; za muslimane pa je sveto, ker se je prerok Mohamed semkaj podal na svoje mistično potovanje. Zato mesto tako versko kot politično ostaja srčika bližnjevzhodnih konfliktov.

Po letu 1948, ko so Izraelci dosegli neodvisnost (Palestinci to leto označujejo z izrazom ‘Nabka’, katastrofa), je bil Jeruzalem 19 let razdeljen – z mejno črto in nikogaršnjo deželo. Le za redke izbrance se je tu in tam odprl edini mejni prehod, imenovan ‘Mandljeva vrata’. V šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael ponovno osvojil vzhodni del mesta, ki je bil do tistega trenutka pod jordansko upravo. Z zakonom z dne 30. julija 1980 je znova združeni Jeruzalem postal nedeljena prestolnica Izraela. Odločitev je bila sporna in še dandanes so tuja veleposlaništva le v Tel Avivu. Izrael pri tem opozarja, da so arabski nacionalisti Jeruzalem za svoje središče določili šele leta 1948.

Vatikan, ki na tem območju zagovarja interese krščanstva, Jeruzalemu že desetletja pripisuje izredno pomembno vlogo. Sveto mesto predstavlja dediščino vsega človeštva. Zato želijo v Vatikanu Jeruzalem izvzeti iz bližnjevzhodnih konfliktov. Leta 1947 so pozdravili predlog Združenih narodov za internacionalizacijo Jeruzalema (čeprav je bilo v 20. stoletju veliko negativnih izkušenj s poskusi internacionalizacije mest kot so Tangier, Gdansk in Trst). Zamisli sicer niso uresničili, Vatikan pa je zagovarjal svoje stališče tudi po tem, ko so Jeruzalem razdelili med Jordanijo in Izrael.

Danes se vatikanska diplomacija zavzema za mednarodno priznani status Jeruzalema, ki bi sveto mesto izvzel iz političnih sporov, pripadnikom vseh treh religij pa bi zagotavljal enake pravice. Le tako bi bilo mogoče ohraniti zgodovinski in materialni značaj mesta ter njegove verske in kulturne znamenitosti. Jeruzalem naj bi postal simbol in narodno središče obeh ljudstev in obenem njihova prestolnica.

Vprašanje Jeruzalema se je vrnilo v mednarodne razprave po tem, ko je mirovni proces zastal. O njegovem statusu, kar velja za vroče železo diplomacije, naj bi seveda odločali na samem koncu pogovorov.

Za Vatikan Jeruzalem ostaja ena najpomembnejših tem. S papeževim potovanjem v Sveto deželo bodo ponovno vzpostavili medverski stik z judi in muslimani, v pogovorih pa bo vatikanska diplomacija iskala možnosti za mirno rešitev krize. Papež Benedikt XVI. bo položaj svetega mesta gotovo omenjal tudi v svojih govorih.