Za Jezusa je človek, še posebej neozdravljivo bolan, oseba, ki je ustvarjen po Božji (po njegovi) podobi in je zato njegov brat. Vsak od nas je nekdo, za kogar se je učlovečil in se zanj daroval na križu.

Bolniki, še posebej neozdravljivi, v mislih imam iz Jezusovega časa npr. gobavce, so bili zaradi bolezni potisnjeni na rob družbe, od ljudi so bili zaznamovani, da so od »Boga udarjeni«, in ljudje so mislili, da je njihova bolezen kazen za greh. Iz Jezusovega ravnanja pa že na prvi pogled jasno razberemo, da je imel poseben, ljubeč odnos do bolnikov. Navadno je najprej ljudi učil in potem bolnike ozdravljal (prim. Mr 1,29-45).

S svojim učenjem Jezus oznanja Božje kraljestvo, z ozdravljanji pa dokazuje, da je Božje kraljestvo že med nami. Čudeži, ki jih je Jezus storil, jasno pokažejo na njegov odnos do bolnikov! Pri tem je pomembno tudi njegovo sočutje z bolnimi. Svojo bližino je bolnim izkazoval s tem, da je dopustil, da so se ga lahko dotikali in da je pozorno sprejemal njihove tego...