Prav zato je primerno, da otrokom približamo to lepo molitev, ki je morda najlepše in globoko izpeljana, če se uspemo odpeljati na kakšen kraj, kjer imajo postaje križevega pota v naravi v obliki kapelic, podob ali križev.

Tako tudi mi med molitvijo in pesmijo z otroki lahko hodimo, kar je bila osnova te pobožnosti. Dobrodošla je tudi ustrezna priprava in razlaga posameznih postaj. Otrok tako že iz podob (postaj) lahko razbere, kaj se na posamezni postaji zgodi, česa se spominjamo. Da gremo z Jezusom na pot, pot trpljenja, zasmehovanja in bolečine, pa vendar pot odrešenja. In na tej poti tudi mi lahko z Jezusom srečujemo različne ljudi, ki nas tolažijo na našem križevem potu. Srečujemo ljudi, ki nam pomagajo, srečujemo pa tudi te, ki nas zasmehujejo. A vse to je doživljal že Gospod. Mi pa smo njegovi učenci, zato je prav, da sprejmemo nase svoj križ in ga vsak dan nosimo za njim (prim. Lk 14,27).

Premišljevanje Jezusovega križevega pota nam bo namreč pomagalo, da bomo čim bolj osvojili njegovo logiko, ki je logika darovanja, da bi mi lahko imeli življenje in ga imeli v izobilju (prim. Jn 10,10). Tako bo tudi naše življenje postajalo ena sama daritev, ki se izpolni šele v Jezusovem križu. Tako bo tudi postni čas, katerega temeljna molitev je prav križev pot, postajal čas milosti in odrešenja, notranjega srečanja z Jezusom na lastnem križevem potu.

Članek je bil objavljen v marčevski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!