Res je, Božja beseda je živa in tudi vznemirja, da bi nas predramila. Dogodke moramo vedno brati v kontekstu, saj bomo le tako lahko razumeli tudi Jezusove zahteve. V grškem izvirniku ima beseda zapoved širši pomeni kot to, kar pod to besedo razumemo danes. Zapoved je naročilo, ki hkrati vsebuje tudi dar Božje ljubezni, ta pa človeku omogoča, da jo sploh lahko izpolni. Jezusove besede niso ideali, ki jih moramo izpolniti z lastno močjo. »To je namreč Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi; in njegove zapovedi niso težke« (1 Jn 5,3).

Težke in nasprotujoče si postanejo, kadar jih skušamo živeti brez odnosa z Jezusom. Pri bogatem mladeniču pred naročilom: »Prodaj vse,« beremo, da se je Jezus »ozrl vanj in ga vzljubil«. Tudi besede, da moramo Jezusa ljubiti bolj kakor očeta ali mater, ne odpravljajo ljubezni do družine. Govorijo o vrstnem redu ljubezni. Naši odnosi, otroci, služba ipd. lahko postanejo maliki. Če je Bog prvi, naši bližnji niso manj ljubljeni, ampak jih lahko ljubimo...