Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Jože Plečnik, kot ga še ne poznate

Za vas piše:
Neža Kavčič
Objava: 17. 11. 2025 / 15:33
Oznake: Slovenski čas
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 17.11.2025 / 15:40
Jože Plečnik, kot ga še ne poznate
Slovenski čas
Vir: Boštjan Podgoršek, PPR.si

Jože Plečnik, kot ga še ne poznate

Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice nikogar ne pusti ravnodušnega – v opeki, kamnu in številnih simbolih se razkriva arhitektova pozornost do detajlov. Podobe v NUK-u nagovarjajo vsakega pozornega obiskovalca – in prav ta vizualni svet je izhodišče razstave, ki Jožeta Plečnika predstavlja kot grafičnega oblikovalca. Sporoča, da se njegova občutljivost za red, kompozicijo in simboliko ni izražala le v arhitekturi, temveč tudi v risbi, črki in tiskani podobi. Arhitekt in publicist Andrej Hrausky je eden osrednjih poznavalcev slovenske arhitekture in Plečnikovega opusa. Kot dolgoletni vodja Arhitekturne galerije DESSA ter avtor številnih knjig in razstav o Jožetu Plečniku je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju njegove arhitekture. Tokrat se podpisuje pod razstavo FORMA PERENNIS: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, pripravljeno v sodelovanju z rokopisno zbirko in njenim skrbnikom mag. Marijanom Rupertom. Pridružili smo se strokovnemu vodenju po razstavi, po tem pa z avtorjem tudi spregovorili.

G. Andrej Hrausky, kako je nastala ideja za razstavo?

Ne moremo reči, da ni bilo znano, da je Plečnik oblikoval knjige, se pa na to malo pozablja. Velik razlog je tudi v tem, da sam ni želel biti imenovan v teh knjigah, njegovo ime redko najdemo v kolofonih. Ko pa se poglobimo v bibliografijo in pregledamo razna poročila, stare kritike o knjigah in časopisne zapise, pa se tam kar naenkrat omeni Plečnikovo ime. Tipičen primer je Finžgarjeva Makalonca – čeprav arhitekt ni podpisan, so že takrat vsi vedeli, da je prav on njen oblikovalec. Tako je pisalo celo v časopisih.

Ko smo leta 2016 pripravljali dokumentacijo za vpis Plečnikove Ljubljane na Unescov seznam, smo dobili dostop do obsežnih arhivov. Takrat sem se sistematično lotil raziskovanja. Prav v tistem času so bili na primer zavrnjeni predlogi za vpis Le Corbusiera in Franka Lloyda Wrighta, zato nam je postalo jasno, da moramo k stvari pristopiti drugače. Nismo želeli predstaviti zgolj arhitekture, ampak predvsem način, kako je Ple...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh