Jožef Marija Tomasi
Jožef Marija Tomasi
Zavetnik: liturgije, liturgistov.
Atributi: Marijina slika, knjige
Že kot otrok se je sveti Jožef Tomasi navduševal nad liturgičnimi obredi in tej svoji »ljubezni« je ostal zvest vse svoje življenje. S petnajstimi leti je vstopil v red teatincev, sprva živel v različnih redovnih hišah po Italiji, najdlje pa v Rimu. Ves čas se je vneto posvečal študiju: znal je številne orientalske jezike, študiral in objavljal je dela s področja liturgije, Svetega pisma in patristike. Bil je človek, ki je ves živel za liturgijo in za Boga. Bil je znan po svoji dobrodelnosti, njegovo posebno veselje pa je bilo poučevanje otrok katekizma.Ime: Obe hebrejski imeni, Jožef in Marija, sta splošno znani in razširjeni. Jožef pomeni »naj (Bog) doda (potomstvo)«, Marija pa »tista, ki jo ljubi Bog«.
Rodil se je 12. septembra 1649 v Licati na južni obali Sicilije v Italiji,
umrl pa 1. januarja 1713 v Rimu.
Družina: Njegovi starši so bili Julij Tomasi in Rozalija Traina. Oče je bil palski vojvoda. Imela sta več otrok, štiri hčere so postale nune, kasneje pa sta v samostan vstopila tudi sama.
Skupnost: Teatince je ustanovil sv. Kajetan Tienski. Posvečali so se apostolatu, hoteli so čim bolj posnemati Kristusovo nenavezanost na svetne dobrine.
Zavetnik: liturgije, liturgistov.
Značaj: Bil je melanholičnega značaja, neprestano so ga vznemirjali in mučili dvomi.
Kreposti: ponižnost, skromnost in preprostost; zaupanje v božjo voljo, dobrota, strpnost, celo humor. Z vsemi temi lastnostmi je uspešno premagoval svoja notranja nasprotja in prenašal trpljenje.
Dela: Objavil je številna dela s področja liturgije, ki so jih po njegovi smrti zbrali v enajstih knjigah.
Geslo: »Moje upanje se opira na Gospoda.«
Upodobitve: Upodabljajo ga kot starejšega moža v kardinalski obleki, z Marijino sliko v roki ter knjigami.
Beatifikacija: Za blaženega ga je razglasil papež Pij VII. 5. junija 1803, za svetnika pa papež Janez Pavel II. 12. oktobra 1986.
Goduje: Prej 24. marec, sedaj 3. oz. 1. januar.
Misel:
»Potrpljenje je koristnejše kakor sam kruh, ki ga potrebuje človek dvakrat na dan; potrpljenje pa ti je potrebno stokrat v eni uri.«
»Kaj hočem z eminenco, takšen bom, kakršen sem.« (vzklik ob imenovanju za kardinala)