Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Jure Golob in Žiga Kreft prejela diakonsko posvečenje [FOTO]

Za vas piše:
Katja Zver
Objava: 05. 10. 2026 / 05:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.10.2026 / 06:39
Ustavi predvajanje Nalaganje
Jure Golob in Žiga Kreft prejela diakonsko posvečenje [FOTO]
FOTO: Domen Permozer

Jure Golob in Žiga Kreft prejela diakonsko posvečenje [FOTO]

V nedeljo, 4. oktobra, na god sv. Frančiška Asiškega, je mariborski nadškof Alojzij Cvikl v cerkvi sv. Petra na Kronski Gori v diakona posvetil bogoslovca Jureta Goloba in Žigo Krefta.

Na rožnovensko nedeljo se je na Kronski Gori zbralo veliko število duhovnikov, bogoslovcev, ministrantov, sorodnikov, prijateljev in vernikov, ki so spremljali poseben trenutek za mariborsko nadškofijo.

Kdo sta Žiga Kreft in Jure Golob? 

Žiga Kreft prihaja iz Šentjanža pri Dravogradu. Njegova pot duhovnega poklica je zorela v družini in domači župniji, pomembno vlogo pa so imeli tudi skavtstvo, animatorstvo, osebna molitev ter pastoralne izkušnje doma in v tujini. Svojo prihodnjo duhovniško pot razume kot željo biti »duhovnik za ljudi in od Boga«.

Na levi je Jure Golob, na desni pa Žiga Kreft. FOTO: Domen Permozer 

Za svojo zrelost, sposobnost povezovanja teološkega znanja z življenjem ter pastoralno predanost je prejel tudi Tomaževo priznanje Teološke fakultete. V Cerkvi želi služiti kot človek miru, bližine in evangelijskega poguma. Diakonsko službo bo opravljal v župniji Slovenske Konjice.

Jure Golob prihaja iz Spodnje Polskave, kjer je v družini in domači župniji prejel prve temelje vere. Svoj poklic je odkrival skozi molitev, duhovne vaje in dejavno vključevanje v občestvo Cerkve. Njegovo pot zaznamujejo tudi ljubezen do glasbe, služenja in preprostega odnosa do ljudi.

FOTO: Domen Permozer 

Domače okolje ga je oblikovalo v človeka miru, preprostosti in iskrene predanosti, svojo poklicanost pa želi še naprej graditi na zaupanju v Boga. V Cerkvi želi služiti kot človek bližine, miru in evangeljske gorečnosti. Diakonsko službo bo opravljal v župniji Ravne na Koroškem.

Cvikl: »Bog še ni obupal nad nami«

Nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi izhajal iz evangeljske prilike o hudobnih vinogradnikih. V njej je prepoznal zgodovino odnosa med Bogom in ljudmi, ki jo kljub človekovi nezvestobi ves čas zaznamuje Božja zvestoba.

Poudaril je, da Bog na človekovo zavračanje ne odgovarja z maščevanjem, ampak z novo priložnostjo in odpuščanjem. Prav zato mora življenje kristjana roditi sadove, o katerih govori apostol Pavel: »kar je resnično, pošteno, pravično, čisto, krepostno in hvalevredno«.

Nadškof Alojzij Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

V tem okviru je nadškof spregovoril tudi o pomenu novih duhovnih poklicev. »Vsak nov duhovni poklic je živo znamenje, da Bog še ni obupal nad nami. Takšno znamenje sta tudi naša dva nova diakona, Jure in Žiga,« je dejal in nadaljeval, da kljub sodobnim izzivom v Cerkvi in družbi Bog še vedno nagovarja človeška srca in vanje polaga željo po služenju.

Na začetku vsakega duhovnega poklica sta Gospodova ljubezen in njegova izvolitev. (Alojzij Cvikl)

Služabnika besede, oltarja in ljubezni

Nadškof je novima diakonoma pojasnil tudi bistvo službe, ki jo s posvečenjem sprejemata. Posvečena sta, da bi škofu in duhovnikom pomagala pri službi besede, oltarja in dejavne ljubezni.

»Kot služabnika oltarja bosta pripravljala darove za mašno daritev ter vernikom delila Kristusovo telo in kri. Kot služabnika Božje besede bosta oznanjala evangelij, pridigala, poučevala verouk in pripravljala vernike na prejem zakramentov,« je povedal Cvikl.

FOTO: Domen Permozer 

Posebej je opozoril na odgovornost oznanjevanja. Pridiga in oznanjevanje sta po njegovih besedah lepa, vendar zahtevna naloga, zato se je treba nanju vestno pripravljati, »da lahko Božja beseda doseže vernike in obrodi sad v njihovem življenju«. 

Ker sta Jure in Žiga diakonsko službo začela na rožnovensko nedeljo, je nadškof del pridige namenil pomenu rožnega venca. Spomnil je na besede sv. Janeza Pavla II., ki ga je imenoval »sladka veriga«, ki človeka povezuje z Bogom. Poudaril je, da rožni venec ni zgolj ponavljanje besed, ampak molitev, ob kateri človek premišljuje Jezusovo in Marijino življenje.

Sv. Frančišek kot zgled diakonskega služenja

Poseben pomen je posvečenju dala tudi sovpadanje z godom sv. Frančiška Asiškega. Letos mineva 800 let od njegove smrti, Frančišek pa je po izročilu prejel prav diakonsko posvečenje. »Njegovo življenje nas opominja, da diakonat ni le prehodna stopnja na poti do duhovništva, temveč trajna drža Kristusovega služabnika,« je poudaril Cvikl. Jureta in Žigo je zato povabil, naj jima bo Frančiškov zgled spodbuda k iskrenemu in doslednemu služenju.

Obred posvečenja

Obred diakonskega posvečenja je po litanijah vseh svetnikov, med katerimi sta kandidata za diakonsko službo v znak izročenosti Bogu ležala na tleh, nato tekel v sveti tihoti. Škof je na kandidata v tihi molitvi položil roke, nato pa nad njima molil še posvetilno molitev. Ob koncu obreda jima je nadel diakonski štoli, po dva duhovnika pa sta jima oblekla še dalmatiko (zgornje liturgično oblačilo).  

Ob koncu svete maše sta nova diakona izrekla besede zahvale vsem, ki so ju vodili in spremljali pri odločitvi za diakonsko službo in na dosedanji poti do nje. Slovesnost na Kronski Gori so tako sklenili v znamenju hvaležnosti, molitve in veselja ob dveh novih diakonih.

Nalaganje
Nazaj na vrh