Zaključki so bili vedno moj najljubši del potovanja. Slovo je lahko veselo ali težko, a vedno prinese dragocen občutek, da si končal neko pot in stojiš pred novo. Kot bi na poti okrog sveta vsak dan z drugega mesta opazoval sončni zahod. Včasih ti vzame sapo, drugič je prekrit z oblaki žalosti, ali pa ga sploh ni videti, a veš, da je tam. Včasih pa je poln olajšanja, ko se nebo po dolgi nevihti razjasni.

To velja tudi za zaključek šolskega leta. Trenutek, ko se tako učenci kot učitelji sprostimo in s hvaležnostjo za vse lepe in težje trenutke ozremo nazaj. Z največjim veseljem stopimo v naslednja dva meseca, da si naberemo moči za naslednje leto možganskega treninga.

Dva meseca za plažo in knjige? Še zdaleč ne!

Veliko ljudi pove, da imamo učitelji res srečo, saj imamo tako dolg dopust. Predstavljajo si, da takoj, ko se šola konča, zbežimo za dva meseca na plažo in vse poletje preležimo s knjigo v roki ob simfoniji škržatov. Vse, kar čez dan naredimo, pa je to, da nekaj skuhamo.

Mogoče ...