Rad prebiram ta evangelij o razsipnem sejalcu. Sam sem letos posejal nekaj trave, in ker ni bila draga, nisem posebej pazil, kam bom vrgel seme. Zato nisem posebej presenečen nad razsipnostjo evangeljskega sejalca, ki razmetava seme in ga meče tudi med trnje in kamenje.

Posebej presenetljiva je tretja vrsta zemlje. Jezus ne govori o preganjanju, odpovedi veri ali velikih zločinih. Govori o nečem veliko bolj vsakdanjem: o skrbeh. »... posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna.« To je morda nevarnejša oblika duhovne bolezni prav zato, ker je tako običajna. Nihče se ne zbudi zjutraj z odločitvijo: »Danes bom zavrnil Boga.« Pogosteje rečemo: »Danes nimam časa.« Nimamo časa za molitev, sveto mašo ... Jutri enako in prav tako dan kasneje. Kristusa ne izženemo, preprosto ga počasi zadušimo. C. S. Lewis v knjigi Pisma izkušenega hudiča pokaže eno od hudičevih najljubših strategij. Hudič svojemu mlademu vajencu razlaga, da človeka ni treba zapeljati v velike g...