Tako na primer šele zdaj začenjamo bolje razumeti, kaj je pomenil za Cerkev in svet papež Frančišek. Enako velja tudi za Roberta Francisa Prevosta, ki je pred mesecem dni prišel iz konklava kot papež Leon XIV. V tem kratkem obdobju pa smo vseeno lahko zaznali vsaj bežno skico njegove osebnosti in duhovnosti.

Pri tem ne smemo spregledati, da je v preteklih tednih v naš razčarani svet znova vdrla simbolna razsežnost: kdor je odprl oči, je lahko videl, da gre za nekaj več kot le za menjavo voditeljev, boj za vpliv med strujami v Cerkvi ali priložnost za poziranje. Papež Frančišek nas je zapustil ob koncu velikonočnega tridnevja, tako rekoč v obljubi vstajenjskega dne. Novi papež je nastopil službo v času, ko pri mašah beremo o izkušnjah prve Cerkve, ko nas Razodetje vodi proti nebeškemu Jeruzalemu in ko nam Jezus v evangelijih govori o dobrem pastirju, ljubezni in edinosti ter nam obljublja vodstvo Svetega Duha.

Iz te perspektive lahko vidimo Leona XIV. najprej kot papeža, ki se močno zav...