Kar drži! Film me je začel zanimati s pojavom revije Premiera v začetku tisočletja. Takrat sem ga začela dojemati kot umetnost, brati recenzije in bila pozorna še na kaj drugega kot na to, ali mi je bil všeč razplet oz. glavni igralec.

Pred desetimi leti mi je urednica ponudila pisanje filmskih recenzij, kar je še do danes eno mojih najljubših opravil za ta časopis. Sem se pa v določenem obdobju kar nagledala filmov, sploh hollywoodskih. Večina jih je prenapihnjenih, sebe polnih, zgrajenih na posebnih učinkih, živih barvah in predvidljivem humorju.

Redki so filmi, ki se ne udinjajo pregovorno kratki pozornosti današnjih gledalcev. Še redkejši so filmi z izvirno zgodbo, ki ni le predelava stare uspešnice ali nadaljevanje franšize. Najredkejši so filmi, ki jim dejansko uspe prenesti kakšno globoko sporočilo, o katerem gledalec lahko tuhta in ga premleva še dneve. In sploh redko se ti globoki filmi znajdejo med nominiranci za kakršnekoli nagrade, vključno z oskarji....