Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst. 

Najprej bova na hitro razložila, kaj obe besedni zvezi pomenita.

Odnos non exclusive je odnos, kjer se par dobiva in hodi na zmenke, vendar to ne pomeni, da hodita na zmenke in izkazujeta romantično naklonjenost samo drug drugemu. Lahko se dobivata tudi z drugimi in imata z njimi celo spolne odnose.

Friends with benefits je odnos, ki ga fant in punca načeloma opredeljujeta kot prijateljski odnos, a vključuje spolno intimnost, brez romantične zavezanosti drug drugemu.

Agata: 

Obe obliki odnosov sta avtocesti do globoke ranjenosti. Resnica je, da ljudje nismo ustvarjeni za takšne ponaredke ljubezni. To je, kot da bi v dizelski avto vlili bencin – lahko mi verjamete, ne konča se dobro (govorim iz izkušenj! :D). Ljudje si zaslužimo ljubezen – in edina pravilna definicija ljubezni je, da nam nekdo želi dobro tudi za ceno, da je njemu/njej zaradi tega bolj težko.

Ljudje nismo ustvarjeni za takšne ponaredke ljubezni.

Tukaj pa sta obe obliki odnosov samo vzajemno izrabljanje – od drugega vzameš nekaj (bližino, spolnost …) in mu v zameno ne ponudiš trajne, zveste in rodovitne ljubezni. Ko se dva človeka spolno združita, s telesom povesta nekaj zelo velikega: »Popolnoma se ti podarjam.« Če pa v resnici med njima še ni trajne zavezanosti (poroka) ali če se lahko eden ali oba istočasno videvata še z drugimi, telo govori nekaj, kar je laž.

Zelo mi je težko, ko spremljam prijateljico iz najstniških let, ki je že takrat »kupila« te laži. Sedaj je stara dobrih 30 let in je v razmerju z moškim, s katerim sta dogovorjena, da se on lahko dobiva tudi z drugimi ženskami. Ona zelo trpi, ker si želi varne zveze in otrok, čeprav še vedno verjame, da je tak način razmerja, ki ga imata, samo druga oblika ljubezni.

Gašper: 

Pri »friends with benefits« se mi zdi samo vprašanje časa, kdaj bo eden v paru začutil nekaj več in si bo želel prave zveze. Sledi razočaranje, bolečine in seveda občutek izrabljenosti (ki je povsem resničen in na mestu!). Jezi me, da se te odnose romantizira in normalizira v filmih že od moje mladosti naprej, čeprav so za vsakega, ki zna uporabljati možgane, totalna neumnost, ki ne more piti vode. Hormoni, ki se izločajo pri spolnih odnosih, spolna partnerja hočeš nočeš čustveno povežejo.

Jezi me, da se te odnose romantizira in normalizira v filmih.

Ne čudim se, da se toliko fantov navduši nad tema dvema modeloma odnosov, saj je ravno odgovornost izjemno pomembna vrlina moškega, a odgovorno življenje velikokrat pomeni, da je treba dobro drugega postaviti pred svojimi poželenji. V duhovnem smislu to razumem kot napad satana na moške, da jih udari ravno tam, kjer bi lahko naredili največ dobrega.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (1/2026-2027). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.