V prispevku Od kamnitega orodja do zgodnjega srednjega veka jih je za zbornik Občina Komenda (Življenje od kamene dobe do danes, maj 2002, str. 39-54) popisal arheolog in umetnostni zgodovinar dr. Milan Sagadin iz Kranja, ki je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih na omenjenem območju. Strokovni prispevek je obogatil s slikovnim gradivom.

Arheologi so pri izkopavanjih na območju novega dela komendskega pokopališča naleteli na predmete iz mlajše kamene dobe in bronaste dobe. FOTO: Jožef Pavlič

Komendčanom, vsaj tistim, ki prihajajo na trg pred župnijsko cerkvijo sv. Petra oz. v cerkev, je bil doslej najbolj znan in viden rimski nagrobnik z napisom na prednji strani ter reliefoma delfinov ob straneh. Manj jih je vedelo za manjši nagrobnik, vzidan v steni prehoda med cerkvijo in novo kapelo, kateremu je neprevidni zidar odklesal napis. V obzidju cerkve, njenih in kaplanijskih zidovih je več starejših obdelanih kamnov, ki so pri zidavi prišli prav graditeljem.

V strokovni literaturi, pa tudi v spominu domačinov, je bila znana in omenjana »villa rustica« pri Žejah, kjer so kmetje pri oranju naleteli na keramične ostanke omenjene stavbe. V ljudskem izročilu se je ohranila pripoved o tukajšnji prvi cerkvi – na Grobljah – v komendski župniji, ki naj bi bila zaradi pohujšljivega življenja domačinov prenesena na sedanjo lokacijo.

Izkopavanja potekajo pod strokovnim vodstvom podjetja PJP d. o. o. Slovenska Bistrica. FOTO: Jožef Pavlič

Znana je bila tudi staroslovanska nekropola ob župnijski cerkvi sv. Petra. Ob obnovitvenih delih pri cerkvi po katastrofalnem potresu leta 1895, ko so povečali prezbiterij, so na severni zunanji strani naleteli na staroslovanske grobove z značilnim nakitom. Najdbe je shranil cerkveni ključar Andrej Mejač, ki se je tudi sicer zelo zanimal za zgodovino Komende, pisal o njej, zbiral ljudsko blago, izkopaval pa je tudi drugje; pri Kapli vasi je našel več rimskih grobov.

Omenjene najdbe pri župnijski cerkvi so dale slutiti, da se v tleh okrog nje skriva še marsikaj. In res so leta 1992 arheologi pred tlakovanjem trga med cerkvijo in župniščem naleteli na fragmente staroslovanskega nakita ter razmeroma nedotaknjen staroslovanski grob.

Bagerist ima veliko dela z odstranjevanjem gornjega dela zatravljenega nekdanjega Šmidovega sadovnjaka. FOTO: Jožef Pavlič

Do še večjega odkritja pa so arheologi prišli v letih 1999 in 2001 na lokaciji sedanje nove kapele Matere Božje, prizidane h cerkvi na severni strani, kjer je bila nekdaj Valentinčičeva krstilnica; sedaj je ta v notranjosti nove kapele. V grobovih so ob okostjih našli pridatke (nakit), ki datirajo v konec 8. oz. začetek 9. stoletja.

Pravo presenečenje pa je pomenilo odkritje Rimskega vodnjaka v Suhadolah z izredno bogatimi najdbami iz 1. stoletja po Kr.

Načrtovalci ureditve novega dela pokopališča v Komendi bodo zelo pozorni, da bodo ohranili lep in odprt pogled na najdragocenejše v Komendi: župnijsko središče s cerkvijo sv. Petra, župniščem, kaplanijo, Turško in Glavarjevo lipo, kapelico sv. Petra. FOTO: Jožef Pavlič

Zanj je zaslužen rajni ljubiteljski arheolog Miran Bremšak, ki je skupaj z drugim ljubiteljskim arheologom Francetom Steletom odkril številna arheološka najdišča na območju naše občine. Milan Sagadin jih omenja devetnajst, kot kraje najdb pa Goro z okolico, Nasovče, Žeje z okolico … Prvi, ki se je lotil sistematične obdelave arheoloških najdišč v naši občini, pa je bil arheolog dr. Gašper Šmid, je to opisal v zborniku Komenda. Tudi, kaj je sam našel na domači njivi blizu Brega. Kamnito orodje – artefakt.

Da tla naše občine skrivajo še marsikaj, daje slutiti t. i. »Stara cesta«, kot so naši predniki poimenovali Rimsko cesto, ki je po sedanjem južnem delu naše občine vodila od Mengša proti Kranju, so še vidne njene sledi.

Utrditev brežine ob cesti, ki vodi k cerkvi sv. Petra, v vas Klanec in dalje v sosednjo cerkljansko občino in župnijo. FOTO: Jožef Pavlič

Ko so polagali nove cevi za plinovod, so tudi tam – južno od Suhadol – arheologi kopali in našli marsikaj. Ne naključno, saj so vedeli za Rimsko cesto.

Zadnja izkopavanja pa so se začela na območju prihodnjega novega dela komendskega pokopališča v nekdanjem Šmidovem sadovnjaku. Tam sem se ustavil 21. februarja popoldne, fotografiral in zapisal, kar so mi povedali arheologi iz podjetja PJP d. o. o. Slovenska Bistrica. Davorin Kračun mi je dejal, da so začeli izkopavati 10. februarja letos. Na južnem delu območja so odkrili več predmetov iz mlajše kamene dobe. Najdbe je težje natančno časovno umestiti, šlo pa naj bi za obdobje od 4500 do 4000 pr. Kr. Našli so keramični zajemalki, kamnit nož ali brusilo, posode z ročaji ter različne keramične odlomke, razpršene v večji jami, na globini okrog pol metra. Da se tu lahko skriva marsikaj, so ugotovili že lani jeseni, ko so tla sondirali, delali poskusne izkope.

Prijazni arheolog mi je še povedal, da je bilo na območju prihodnjega dela novega pokopališča zemljišče, urejeno v park. To so ugotovili iz franciscejskega katastra iz 19. stoletja.

Območje komendske občine in župnije je arheološko zelo zanimivo in obetavno, saj so arheologi na njem odkrili številne najdbe. FOTO: Jožef Pavlič

Za njim mi je, ko sem si ogledoval izkopanine, arheolog Rok Bremec, prav tako član omenjenega podjetja, ki se posveča arheološkim raziskavam, povedal, da so testne jame izkopavali oktobra 2024. Odkrili so keramično posodje iz bronaste dobe. To je iz obdobja 2300 do 800 let pr. Kr. Tedaj so se naši daljni predniki že ukvarjali s poljedelstvom, izdelovali pa so tudi že lončene posode. Zakaj so bile te tukaj, so jih našli, je težko reči; mogoče jih je kdo tam pustil, zakopal … Arheolog Rok upa, da bodo v prihodnjih tednih našli še marsikaj.

Povedal mi je, da so v raziskovalni ekipi ugledni strokovnjaki: dr. Gojko Tica, Primož Predan in gospa Helena Bešter. Obiskali so jih že mag. Draško Josipovič, dr. Anton Velušček, dr. Milan Sagadin, mag. Judita Lux, Janja Železnikar, Mateja Ravnik, France Stele, Luka Rozman in drugi, ki so z nasveti prispevali k uspešnemu izvajanju arheoloških del.

Ustrežljivi arheolog Rok mi je še dejal, da dela potekajo po začrtanih smernicah Pravilnika o arheoloških raziskavah (del Zakona o varovanju kulturne dediščine) ter po terminsko določenih planih.

Kaj so našli, mi je podobne predmete pokazal v knjigah Zakladi tisočletij in Stopinje v preteklost, ki ju je objavil Narodni muzej Slovenije.

Upajmo, da bodo čim več, kar bo še dodatno arheološko obogatilo našo občino.