Tretji maj so Združeni narodi leta 1993 razglasili za svetovni dan svobode tiska. Ne poznam neposrednega povoda za to, lahko pa domnevam, da je mednarodna skupnost s tem želela med drugim tudi okrepiti in podpreti mlade demokracije, ki so komaj dobro zaživele na pogorišču velikega totalitarnega vzhodnega komunističnega bloka. Kako je s to svobodo danes pri nas?

Letos ta razmislek v Sloveniji spremlja grenak priokus: padec za tri mesta na mednarodni lestvici svobode medijev ni zgolj statistika, ampak signal, da je prostor javne besede krhek in da zahteva nenehno odgovornost vseh, ki ga so-
ustvarjamo.

Ob tem si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da so za slabšanje razmer odgovorni tudi prevladujoči mediji, ki zaradi nazorskih, političnih in lastniških vplivov niso dovolj prispevali k večji odprtosti in pluralnosti slovenske družbe. Namesto da bi dosledno opravljali svojo nadzorno vlogo, so prepogosto ostajali ujeti v logiko selektivnega poročanja. Kritično in vztrajno razkrivanje nepr...