Antikrist označuje v Svetem pismu Božjega nasprotnika, ki se bo pojavil v poslednjem času in se bo boril proti pristni veri v Kristusa, Božjega Sina: »Otroci, poslednja ura je in kakor ste slišali, da prihaja antikrist, je veliko antikristov že zdaj tu. Iz tega spoznavamo, da je poslednja ura« (1 Jn 2,18)ž. Ime Antikrist uporablja samo apostol Janez v svojem Prvem in Drugem pismu. Pred seboj ima tako konkretne osebe, opisuje pa tudi duha, ki se je pojavil v prvi krščanski skupnosti že proti koncu 1. st. Šlo je za zametke izrojene vere gnosticizma in manihejstva, ki sta zanikala resničnost Jezusovega učlovečenja in odrekala odrešenjsko moč Jezusovi človeški naravi: »Kdo je lažnivec, če ne tisti, ki zanika, da je Jezus Mesija? Antikrist je tisti, ki zanika Očeta in Sina.« (1 Jn 2,22)

Vera v Božje učlovečenje je bila največja novost, hkrati pa tudi največja provokacija tako za pogansko-grški kot za judovski svet. Apostol Pavel je tako že nekaj desetletji prej v grškem Korintu zapisal, da ...