^»Kdo, če ne vi?« je zavzdihnil Andrej Capuder, vidno užaljen. Pravkar je spoznal, da smo trije mladi izobraženci iz katoliških krogov prebrali samo del, ne pa celotnega njegovega literarnega opusa. Sicer neskromna pričakovanja enega od vodilnih in najbolj lucidnih katoliških razumnikov svojega časa so mi bila do neke mere razumljiva. Kdo pa naj bi bral, spremljal in ne nazadnje nadaljeval misel ter tradicijo, če ne naslednja generacija znotraj določenega miselnega toka?

Na to prigodo sem se spomnil, ko sem bil prejšnji teden na okrogli mizi ob petdeseti obletnici ustanovitve revije Tretji dan – krščanske revije za kulturo in duhovnost. Na svojem vrhuncu je imela revija več kot 4.000 naročnikov, danes je ta številka drastično nižja. Razlogi za to so seveda različni. Časi se spremenijo, navade in tehnologija tudi. Vsak takšen projekt ima svoj izvor v določenem »duhu časa«, oblikuje ga skupina somišljenikov ter ga poganja z zagonom in voljo. Ključno vpraša...